Jedro

Za izrek urbanističnega ukrepa zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor brez ustreznega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 258/2000-6 z dne 10.10.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22.12.1999, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba zoper odločbo urbanistične inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota L., razen v 1. točki, ki jo je tožena stranka zaradi jasnosti izreka spremenila tako, da je tožnik dolžan do 30.3.2000 odstraniti pozidani del zamaknjenega hodnika v tlorisnih izmerah 1,2 m x 4,2 m in približne višine 3 m ter pozidati nazaj preboj za vhod izmer 2 m x 0,75 m iz poslovnega prostora z oznako B.14 1 N v novi prostor, v I. nadstropju objekta B v stavbi v L., ki stoji na zemljišču parc. št. 386/5, 386/7, 386/9, 386/12, 386/13, 386/14, 386/15, 386/16, 386/17, 386/18 in 386/19, vse k.o. B. ter vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške. Z odločbo organa prve stopnje je bilo še odločeno, da je za sporni poseg določena prepoved in sicer uporaba. Če investitor v predpisanem roku ne bo opravil naloženega dejanja, bo to opravilo pooblaščeno podjetje na njegove stroške, stroške postopka nastale z izvršbo, bo plačal investitor na podlagi posebnega sklepa in pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navaja, da v zadevi ni sporno, da tožnik za navedeni poseg v prostor ni imel potrebnega upravnega dovoljenja. Ukrep urbanističnega inšpektorja je bil izrečen na podlagi 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), ki določa, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Po presoji prvostopnega sodišča je odločitev tožene stranke pravilna, saj ni pravno upoštevno tožnikovo navajanje, da so tovrstne posege opravili tudi drugi lastniki poslovnih prostorov v objektu. Obveznosti, ki jih določa zakon zavezujejo vsakega posebej neposredno, ne glede na to, ali drugi te obveznosti izpolnjujejo ali ne. Tudi, če je sporni prostor namenjen za omare, funkcionalno pripadal k tožnikovemu poslovnemu prostoru, ga le-ta brez ustreznega upravnega dovoljenja ne bi smel pozidati, oziroma, kot sam navaja, priključiti k svojemu prostoru.

Tožnik v pritožbi navaja, da ni pozidal hodnika, temveč je uredil poslovni prostor tako, kot mu je pred nakupom predlagal prodajalec poslovnega prostora. Upravljalec objekta ga je obvestil, da so na sestanku lastniki poslovnih prostorov obravnavali problematiko posega v skupne prostore in se strinjali, da je zadevo treba legalizirati. Poudarja, da ni prebil hodnika, ampak je prostor, ki je bil namenjen za omare za tehnično dokumentacijo, z minimalnim posegom priključil k svojemu poslovnemu prostoru. Podobno so naredili tudi ostali lastniki. Prepričan je, da odločba o dovolitvi priglašenih del za konkretni primer ni potrebna. V istem objektu je bilo namreč veliko enakih posegov, vendar nihče ni niti pomislil na to, da bi potreboval odločbo. Namesto predvidenih omar zunaj pisarne ima sedaj zaokrožen poslovni prostor, pri čemer skupni prostori in hodniki niso prizadeti. Glede na navedeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo odpravi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je bil navedeni poseg v prostor izveden in da tožnik v času posega zanj ni imel ustreznega veljavnega upravnega dovoljenja. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo in pravilno presodilo njegove tožbene ugovore.

Razlogi, ki jih pri tem navaja so v skladu z vsebino odločbe tožene stranke, izvedenimi dokazi in ostalimi podatki in listinami v upravnih spisih, in imajo podlago v 1. odstavku 73. člena ZUN. Za izrek navedenega inšpekcijskega ukrepa namreč zadostuje ugotovitev, da gre za gradnjo ali drug poseg v prostor, brez ustreznega dovoljenja. Da je, v odločbi urbanistične inšpektorice navedeni poseg v prostor izvršen brez odločbe o dovolitvi priglašenih del, pa je bilo v upravnem postopku nedvomno ugotovljeno.

Pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. S tem, ko je tožnik postavil nove stene, ki jih prej ni bilo, je posegel v prostor, za katerega je po ZUN potrebno ustrezno veljavno upravno dovoljenje.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.