Jedro

Z odločitvijo sodišča v postopku po Haaški konvenciji se zgolj vzpostavlja stanje, ki je bilo porušeno s tem, ko je eden od staršev otroka odpeljal iz kraja običajnega prebivališča. Gre za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. S to odločitvijo se ne ureja razmerij med starši in otroki, na kar se nanašajo določbe DZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog nasprotnega udeleženca z dne 1. 7. 2025 in zavrglo izjavo intervenientov z dne 10. 7. 2025.

2.Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče predlogu ugodi in sklep o deportaciji otrok spremeni.

2.Meni, da je treba upoštevati spremenjene okoliščine: 4 leta bivanja v Sloveniji; vpetost v tukajšnje okolje; iztrganje iz njega bi jima povzročilo hudo travmo; neprimernost okolja pri materi; željo otrok, da ostaneta v Sloveniji. Nekateri dokumenti, ki so bili podlaga prvemu sklepu, so dokazano pridobljeni s kršitvijo prava, in tudi ponarejeni. Sodišče ni vsebinsko obravnavalo zadeve in ni pretehtalo navedb in dokazov z vidika otrokove koristi in stališč ESČP o njej. Glede na to, da uveljavlja dejstva, ki so nastala po izdaji izpodbijanega sklepa, njegova vloga ni zahteva za obnovo postopka, ampak zahteva za spremembo sklepa na podlagi Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Tudi po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je sprememba sklepa ne le dovoljena, ampak nujna, če to zaradi spremenjenih okoliščin terja korist otrok. Postopek po Haaški konvenciji je najbolj podoben postopku z začasno odredbo (I Ips 11064/2018, VSM III Cp 581/2022), zato določene posebne postopkovne in materialne omejitve, a ni popolnoma nedovzeten za spremembe, še posebej kadar gre za zaščito otrok (tako tudi 157. čl. DZ in 278. čl. ZIZ

). Tudi 56. člen ZIZ dopušča vložitev ugovora po izteku roka. Ni res, da je sodeloval v postopku pred švicarskim sodiščem. Poleg tega je tudi pristojnost švicarskega sodišča sporna.

Odločitev o zavrnitvi intervencije spregleda ključni princip koristi otrok, v skladu s katerim morajo biti otroci udeleženi v postopkih, ki jih zadevajo.

Odločitev o zavrženju krši pravico do sodnega varstva, do poštenega postopka, do enakega varstva pravic. V skladu z odločbo US RS Up-383/11 se mora dolžnost spoštovanja pravnomočnih sodnih odločb v določenih primerih umakniti koristi otroka. Sodišča so dolžna odločati neposredno na podlagi ustave.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Udeleženca sta starša dveh otrok, rojenih v Švici leta 2015 in 2018. Po razhodu staršev je imel oče na podlagi odločbe pristojnega švicarskega organa stike en dan v tednu po osem ur. Potem, ko je oče po stiku v decembru 2020 otroka zadržal in ju odpeljal iz Švice, je mati vložila zahtevo za vrnitev otrok na podlagi Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok.

4.Otroka sta imela ob odvzemu slovensko državljanstvo, stalno prebivališče pa je bilo prijavljeno v Švici. Mati živi v Švici, oče ima prijavljeno bivališče v ... (Slovenija). S sklepom sodišča prve stopnje z dne 29. 1. 2021 je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za vrnitev otrok v Švico in je bila očetu naložena vrnitev otrok. Očetova pritožba je bila zavrnjena. S sklepom z dne 11. 2. 2021 je sodišče prve stopnje še odločilo, da ni pristojno za odločanje o izvršitvi odločbe in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Trbovljah. Oče je v 2021 vložil predlog za obnovo postopka, ki ga je sodišče zavrglo. V letu 2022 je predlagal ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj. Tudi ta predlog je sodišče zavrglo.

5.Predmet tokratne presoje je očetov predlog za spremembo sklepa o deportaciji otrok, vložen 7. 7. 2025, ki sta se mu kasneje pridružila otroka z vlogo, vloženo po odvetniku, ki ga je pooblastil oče. Oče v bistvenem navaja, da za odločanje o skrbi za otroke ni bila podana pristojnost švicarskega sodišča, ampak slovenskega, da odločitev švicarskega sodišča ni v korist otrok, da so se po izdaji sklepa o vrnitvi otrok okoliščine na materini strani in na strani otrok bistveno spremenile in zato neposredna izvršba ne bi bila v korist otrok.

6.Izpodbijani sklep o zavrženju očetovega predloga temelji na presoji, - da gre po vsebini za nov predlog za obnovo postopka, ki v postopku za vrnitev ni dovoljen, in - da s prvotnim sklepom niso bila urejena razmerja glede otrok in zato presoja o obstoju zatrjevanih spremenjenih okoliščin po DZ ne pride v poštev. Dodalo je še, da so morebitne spremenjene okoliščine posledica dolžnikovega protipravnega ravnanja, da je postopek o ureditvi razmerij glede otrok tekel v Švici in da je oče v tistem postopku sodeloval, da je bil očetov predlog za zaupanje, preživnino in stike, vložen pri slovenskem sodišču, zavržen zaradi nepristojnosti in da sta otroka na neznani lokaciji in njuno dejansko bivališče ni znano.

7.Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je predlog za spremembo sklepa o deportaciji, kot je poimenoval sklep z dne 29. 1. 2021, utemeljeval zgolj z okoliščinami, nastalimi po njegovi izdaji, in zato ne gre za predlog za obnovo postopka. Pritožnik še v pritožbi navaja okoliščine, nastale pred izdajo navedenega sklepa, in z njimi utemeljuje, da sploh ne bi smel biti izdan. Sodišče prve stopnje ga je zato pravilno obravnavalo kot predlog za obnovo postopka, ki je edino v civilnih postopkih predvideno pravno sredstvo za spremembo pravnomočne sodne odločbe, ki ni vezano na kratek rok. Pravilno je tudi stališče v izpodbijanem sklepu, da glede na naravo postopka za vrnitev otroka to pravno sredstvo ni dovoljeno.

Tem razlogom pritožnik ne oporeka, zato njihova ponovitev ni potrebna.

8.Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da smiselna (analogna) uporaba pravil DZ o novi ureditvi razmerja med starši in otroki, kadar se po izdaji prve odločbe spremenijo okoliščine, ne pride v poštev. Zadevi nista primerljivi. Kot je bilo pritožniku v predhodnih odločitvah že pojasnjeno, se z odločitvijo sodišča v postopku po Haaški konvenciji zgolj vzpostavlja stanje, ki je bilo porušeno s tem, ko je eden od staršev otroka odpeljal iz kraja običajnega prebivališča. Gre za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka.

S to odločitvijo se torej ne ureja razmerij med starši in otroki, na kar se nanašajo določbe DZ.

9.V ostalih navedbah pritožnik navaja okoliščine, nastale po izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi katerih ne bi smelo priti do izvršitve sklepa o vrnitvi otrok. S temi navedbami ne more doseči spremembe sklepa z dne 29. 1. 2021. Kvečjemu bi bile lahko upoštevne v postopku izvršbe, ki pa teče pred drugim sodiščem.

10.Spričo nedovoljenosti očetovega predloga za spremembo sklepa z dne 29. 1. 2021 se pritožbeno sodišče posebej ne izreka o vprašanju dovoljenosti očetove pritožbe zoper sklep o zavrženju izjave o priglasitvi stranske intervencije. Četudi je oče legitimiran za vložitev pritožbe v imenu otrok, je odločitev o zavrženju njune vloge pravilna. Pravilna je namreč ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da priglasitev intervencije v pravnomočno zaključenem postopku ni več dovoljena.

11.Po presoji, da niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Čl. 157/1 DZ: Sodišče izreče ukrep za varstvo koristi otroka, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Čl. 278/2 ZIZ: Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.

2Zakon o ratifikaciji konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 6/93 - v nadaljevanju Haaška konvencija.

3Enako stališče je bilo zavzeto v sklepu IV Cp 1984/2021, s katerim je pritožbeno sodišče zavrnilo očetovo pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka, vloženem v letu 2021.

4Prim. sklep VS RS II Ips 457/2001 z dne 10. 9. 2001.