Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po prvem odstavku 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, tj. vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v nepravdni zadevi N 21/2019, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju.
2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sklep je napačen, ker je tožba vložena le zoper toženca, postopek za ureditev meje pa teče zoper vse lastnike parcel *80, 1323/2 in 1323/2 k.o... Poleg tega je zahtevek zaradi motenja posesti ločen od pravice do posesti, ki se bo ugotavljala v postopku urejanja meje. Petitorni postopek ni predhodno vprašanje motenjski pravdi. Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji na ugotavljanje in dokazovanje zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, izključeno pa je odločanje o pravici do posesti.
3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Tožnica s tožbo zahteva prepoved motilnih dejanj na določenih parcel, odstranitev stebričkov in ograje ter vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred zatrjevnaim motenjem ter bodočo opustitev motilnih ravnanj. Odločitev o prekinitvi postopka temelji na ugotovitvah, da je za odločitev o zahtevku treba ugotoviti potek meje med sosednjimi parcelami v lasti pravdnih strank in da o tem teče postopek za ureditev meje. Po presoji sodišča prve stopnje gre za predhodno vprašanje in ni smotrno, da ga sodišče reši v pravdi zaradi motenja posesti.
6. Po prvem odstavku 206. člena v zvezi s 13. členom ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, tj. vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku.
7. Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti stališča, da bo v postopku za ureditev meje odločeno o obstoju pravice, od katere je odvisna odločitev v obravnavani zadevi. Po prvem odstavku 33. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ)je sodno varstvo posesti zagotovljeno glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka tako ne bo pomembno, ali so bila zatrjevana motilna ravnanja izvršena na nepremičninah v lasti toženca, ampak le, kakšno je bilo zadnje posestno stanje. Odločitev o prekinitvi postopka zato nima podlage v določbah ZPP.
8. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
9. O stroških postopka bo odločeno s končno odločbo.