Jedro

Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo je bilo treba na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustaviti.

Izrek

Sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se postopek ustavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS tožničini tožbi ugodilo, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 23. 12. 2003 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbi tožnice in A.A. zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 4. 10. 2002 ter zoper sklep z dne 3. 12. 2002. Z navedeno odločbo je prvostopni upravni organ izdal B.B. in C.C. enotno dovoljenje za gradnjo stanovanjskega in garažnega objekta ter zunanjega bazena s komunalno in zunanjo ureditvijo na zemljiščih s parc. št. ..., vse k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji. Z omenjenim sklepom pa je organ prve stopnje popravil izrek enotnega dovoljenja za gradnjo tako, da se kota tlaka nadstropja pravilno glasi: 355,34 mnv.

2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja, da bi moral biti potek služnosti v izpodbijanem enotnem dovoljenju za gradnjo bolj preciziran. V dovoljenju je namreč služnost določena še vedno le na eni parceli, saj je bil podlaga za izdajo dovoljenja zemljiškoknjižni izpisek iz časa pred parcelacijo, čeprav je bila parcelacija izvršena že pred izdajo dovoljenja in so v dovoljenju zajete parcele, ki so nastale po parcelaciji. Služnost se sedaj razteza na več parcel, kar je razvidno tudi iz novejšega zemljiškoknjižnega izpiska. Z izdanim dovoljenjem bi se tako lahko posegalo v izvrševanje služnosti, česar pa ni moč dopustiti. Pritožbi pa je bilo potrebno ugoditi tudi iz razloga, ker sodišče glede na predloženo dokumentacijo ni moglo presoditi, ali bo s predvidenim nasipavanjem zemljišča investitorjev služnost poti motena ali ne, izjave strank pa so si o tem nasprotujoče. V ponovnem postopku bo tako treba na kraju samem ugotoviti stanje stvari, po potrebi spremeniti projektno dokumentacijo in v zadevi ponovno odločiti.

3. Investitorja kot prizadeti stranki v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge in Vrhovnemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Navajata, da je služnost v enotnem dovoljenju za gradnjo precizirana v skladu z na dan izdaje dovoljenja veljavnim zemljiškoknjižnim izpiskom. Obseg služnosti je nesporno ugotovljen in je zato jasno, da objekt, za katerega je izdano enotno dovoljenje za gradnjo, ne posega v služnost. Le na podlagi geodetskega načrta bi moralo sodišče pravilno presoditi, da nasipavanja služnosti ne morejo ovirati.

4. Prizadeti stranki sta dne 2. 6. 2006 vložili dopolnitev pritožbe, v kateri navajata, da sta s tožnico dne 23. 5. 2006 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani sklenila sodno poravnavo, s katero so uredili vsa medsebojna sporna razmerja. Vrhovnemu sodišču predlagata, da pri odločanju upošteva vsebino in namen sklenjene sodne poravnave, katere pisni odpravek prilagata.

5. Iz pisnega odpravka sodne poravnave z dne 23. 5. 2006 izhaja, da se tožnica zavezuje, da bo v primeru razveljavitve izpodbijane sodbe takoj podala umik tožbe zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 12. 2003 oziroma se že sama izjava v tej sodni poravnavi šteje za izrecen in nepreklicen umik tožbe. Tožnica daje izrecno in nepreklicno soglasje k enotnemu dovoljenju za gradnjo, ki ga je izdala Upravna enota Domžale dne 4. 10. 2002 in k projektni dokumentaciji. S sodno poravnavo se ukinja služnostna pravica hoje in vožnje v širini treh metrov, tožnica pa daje izrecno in brezpogojno dovoljenje za izbris vknjižene služnosti.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), ki v prvem odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Glede na kriterij iz drugega odstavka navedenega člena (ker je po ZGO pravnomočnost sodbe pogoj za izvršitev upravnega akta), se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1. 7. Po določbi prvega odstavka 34. člena ZUS-1 lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. V tem primeru sodišče postopek s sklepom ustavi (drugi odstavek 34. člena ZUS-1). V obravnavanem primeru je tožnica tožbo umaknila pred odločitvijo Vrhovnega sodišča o pritožbi prizadetih strank zoper sodbo sodišča prve stopnje, torej pred pravnomočnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo.

8. Glede na umik tožbe pred pravnomočnostjo odločbe, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 postopek s sklepom ustavilo. Ker je tožnica z umikom tožbe zahtevo za pravno varstvo v konkretni zadevi preklicala in tako umik tožbe ne bi mogel ustvariti učinkov pravnomočnosti sodbe sodišča prve stopnje, je bilo treba hkrati tudi razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo tožbi ugodeno.