Jedro

Za oprostitev položitve kupnine mora upnik dati poseben predlog, sodišče pa mora o tem predlogu izdati poseben sklep.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nepremičnina v lasti dolžnice, to je polovica v izreku točno določenega dvosobnega stanovanja v stanovanjski hiši v Škofji Loki, izroči kupcu - upnici.

V pravočasni pritožbi zoper navedeni sklep dolžnica uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. V njej poudarja, da ne ona ne njen pooblaščenec nista prejela sklep, s katerim bi pritožbeno sodišče odločilo o njuni pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, opr.št. I 38/98 z dne 10.10.2000, tako da ta sklep (sklep o domiku nepremičnine) ni mogel postati pravnomočen, posledično pa je nezakonit tudi (izpodbijan) sklep o izročitvi nepremičnine. Navaja tudi, da sodišče prve stopnje tudi (izpodbijanega) sklepa, opr.št. In 38/98 z dne 21.02.2001, ni vročilo pooblaščencu, čeprav ga dolžnica ima, sodišče pa ima tudi pooblastilo. Dolžnica nadalje ugotavlja, da upnica sploh ni položila kupnine, temveč je svojo terjatev pobotala z dolgom dolžnice, kar pa glede na to, da sodišče o morebitnem predlogu upnice v zvezi s tem ni odločilo s posebnim sklepom oziroma tega sklepa ni vročilo dolžnici ali njenemu pooblaščencu, ni zakonito. Na koncu pritožnica še poudarja, da je že pred dražbo sodišču sporočila in predložila dokazilo, da ni lastnica polovice stanovanja, katerega prodajo je predlagala upnica. Iz overjene darilne pogodbe z dne 04.11.1999 je razvidno, da je lastnica njene polovice stanovanja postala njene mladoletna hči. Z izpeljavo dražbe in dovolitvijo prodaje je sodišče nedopustno poseglo v pravice mladoletne hčerke dolžnice, pred tem pa je niti ni po skrbniku povabilo v postopek niti ni obvestilo o zadevi center za socialno delo. Glede na novo dejstvo (spremenjeno lastninsko stanje) bi moralo sodišče izvršilni postopek prekiniti, stranke pa napotiti na pot pravde za ugotovitev lastninske pravice na predmetni polovici stanovanja in upravičenosti do prodaje le-te na dražbi. Iz navedenih razlogov dolžnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Predlaga tudi, da ji sodišče prizna priglašene pritožbene stroške in jih skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi naloži v plačilo upnici od dneva izdaje sodbe dalje do plačila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče poudarja, da domik na dražbi pomeni za kupca, v danem primeru upnico, originarno pridobitev lastninske pravice na prodani nepremičnini in je sklep o izročitvi nepremičnine izdan le še zaradi formalnega zaključka izvršilnega postopka. Vse, kar navaja pritožnica o tem, da sodišče ne bi smelo upnici izročiti na dražbi kupljene nepremičnine zato, ker naj bi bila slednja v lasti nekoga tretjega, je torej brezpredmetno za odločanje o tej pritožbeni zadevi in je glede tega že bilo zavzeto stališče pri odločanju v prejšnjih fazah postopka.

Neutemeljeno je tudi dolžničino sklicevanja na kršitve določb postopka o vročanju sodnih pisanj: Dne 10.10.2000 izdan sklep o domiku nepremičnine bi kot pomembno sodno pisanje moral biti vročen osebno dolžnici (gre namreč za odločbo, zoper katero je dovoljena posebna pritožba - glej določbe 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur.l. RS, št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP). Povratnice, pripete na list.št. 47 spisa, po ugotovitvi pritožbenega sodišča sicer ni podpisala dolžnica, vendar je bila vročitev sklepa o domiku kljub temu opravljena brez napake in v skladu s pravili osebnega vročanja sodnih odločb. Ker vročevalec dolžnice glede na podatke povratnice, pripete na list.št. 47 spisa, dne 12.10.2000 ni našel doma, je zanjo pustil pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje (tretji odstavek 142. člena ZPP), naslednji dan (dne 13.10.2000) pa se je ravnal po 140. členu oziroma 141. členu ZPP, torej izročil pisanje tistemu, ki ga je lahko prevzel, to je njenemu sinu. S tem je veljalo, da je bila (osebna) vročitev opravljena (četrti odstavek 142. člena ZPP). Ne glede na to pa je potrebno poudariti, da se je dolžnica na sklep o domiku v zakonskem pritožbenem roku (dne 19.10.2000) (že) pritožila in je bilo o njeni pritožbi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. III Cp 1960/2000 z dne 7.12.2000 (list.št. 61 spisa), že pravnomočno odločeno, zato so njene trditve o nepravilni vročitvi in posledični nepravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine že samo iz tega razloga neutemeljene.

Dolžnica zatrjuje tudi nepravilno vročanje izpodbijanega sklepa, sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s stališčem in ugotovitvami pritožnice, da je potrebno, kadar ima stranka pooblaščenca, sodna pisanja vročati njemu in ne osebno stranki, sicer vročanje ni pravno učinkovito, vendar na drugi strani ugotavlja, da se je dolžnica zoper sklep kljub ugotovljenim pomanjkljivostim vročanja pravočasno pritožila in s tem sama uresničila namen pravil vročanja. Ta je, da naslovnik dobi možnost seznaniti se z opravljenim procesnim dejanjem sodišča ali stranke in da dobi sodišče o tem zanesljiv dokaz.

Je pa po oceni pritožbenega sodišča utemeljena navedba pritožnice glede kršitev določb izvršilnega postopka ZIZ, in sicer postopka pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu. Po prvem odstavku 191. člena ZIZ mora biti kupnina položena v roku, določenem v odredbi o prodaji. Po drugem odstavku citirane določbe je lahko upnik, ki je hkrati edini upnik, oproščen položitve kupnine do višine njegove terjatve (do dolžnika), vendar mora dati na eni strani upnik za to poseben predlog, na drugi strani pa mora o tem predlogu sodišče izdati poseben sklep. Drži pritožbena navedba dolžnice, da v tej zadevi o podanem predlogu upnice sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa o izročitvi nepremičnine ni izdalo posebnega sklepa o oprostitvi položitve kupnine. Ta mora med drugim vsebovati ugotovitve v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za oprostitev položitve kupnine pa tudi ustrezen izračun razlike med višino kupnine in terjatvijo upnika do dolžnika. Zaradi te pomanjkljivosti, kršitve procesnih določb ZIZ, je bilo potrebno izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - upnici je namreč glede na to, da še ni bil izdan sklep o oprostitvi položitve kupnine, preuranjen.

Odločitev o razveljavitvi izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče sprejelo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP, o stroških postopka pa na podlagi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP. Določbe ZPP je sodišče uporabilo na podlagi 15. člena ZIZ.