Jedro

Odločba je bila nedvomno izdana v upravnem postopku (pritožba dopustna na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), gre torej za upravno in ne za civilno pravno zadevo v smislu določila 1. člena ZPP.

Izrek

I. Sklep o začasni odredbi se razveljavi in se tožba zavrže. II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe s katerim tožeča stranka sodišču predlaga naj naloži toženi stranki, da takoj pripravi spremembo individualiziranega programa za mladoletnega tožnika tako, da ga pripravi ob udeležbi starša in njegovem soglasju.

2. Tak sklep s pravočasno pritožbo izpodbija tožnik s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se izda predlagana začasna odredba.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob reševanju pritožbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na kar mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350 člena ZPP) saj je bilo odločeno o zahtevku v sporu, ki ne spada v sodno pristojnost. 6. Tožnik s tožbo od tožene osnovne šole uveljavlja zahtevek (ugotovitev), da je tožena stranka kršila osebnostne pravice tožnika tako, da med 13. 1. in 20. 2. 2020 spremenila individualiziran program za tožnika, katerega podlaga je Odločba Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, OE Maribor z dne 6. 6. 2019 (v nadaljevanju Odločba), brez soglasja starša. Zavzema se, da tožena stranka preneha z navedenimi kršitvami. Nadalje tožnik uveljavlja zahtevek (ugotovitev), da je tožena stranka kršila osebnostne pravice tožnika iz Konvencije o otrokovih pravicah in Ustave Republike Slovenije tako, da je v individualiziranem programu za tožnika, katerega podlaga je Odločba zastavila cilje na področju opismenjevanja pod nivojem vsebin delovnega zvezka, ki ga v šoli uporabljajo za opismenjevanje zgolj zaradi tožnikovega hendikepa na govorno jezikovnem področju. Zahteva, da tožena stranka preneha s takimi kršitvami. Sodišče naj odloči, da je tožena stranka dolžna nemudoma pripraviti spremembe individualizacije programa za tožnika tako, da ga pripravi ob sodelovanju in soglasju starša. 7. Tožnik je otrok s posebnimi potrebami glede katerega je Zavod Republike Slovenije za šolstvo, OE Maribor, izdal Odločbo s katero je odločeno, da se tožnik usmeri v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in vpiše v osnovno šolo TČ. Po Odločbi tožniku pripadajo 4 ure dodatne strokovne pomoči na teden, odločba pa velja do spremembe ravni izobraževanja tožnika. Odločba je izdana na podlagi odločb Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). Obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči se določi z odločbo o usmeritvi v skladu s Pravilnikom, ki ga sprejme minister, podrobneje pa se način izvajanja dodatne strokovne pomoči opravi z individualiziranim programom vzgoje in izobraževanja (četrti odstavek 9. člena ZUOPP-1).

8. Odločba je bila nedvomno izdana v upravnem postopku (pritožba dopustna na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), gre torej za upravno in ne za civilno pravno zadevo v smislu določila 1. člena ZPP. Tožnik sicer uveljavlja kršitve človekovih pravic, ki pa jih ni mogoče odpraviti v pravdnem postopku, ampak le s spremembo upravnega akta, torej v upravnem postopku. Drugačnega zahtevka kot za odpravo kršitev človekovih pravic s spremembo upravnega akta tožnik ni postavil. 9. Glede na ugotovljeno kršitev ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in tožbo zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP).

10. Izrek o stroških tožnika je odpadel, ker niso bili priglašeni, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča.