Jedro

Toženec v navedeni pravdi z navedbami o skupnih vlaganjih uveljavlja stvarno pravni zahtevek za ugotovitev skupnega premoženja na obsežnem premoženju in tudi podredni - obligacijski oziroma denarni zahtevek za povračilo vlaganj v več različnih nepremičnin. Pravda za ugotavljanje skupnega premoženja pravdnih strank bo dolga, zapletena in ne glede na dejstvo, da se je pričela nekaj mesecev prej kot obravnavana pravda, ne bo kmalu zaključena. Čakanje na njeno pravnomočnost bi nesorazmerno in neutemeljeno podaljšalo to pravdo, v kateri lahko sodišče predhodno vprašanje o lastništvu na obravnavni nepremičnini reši samo z učinkom za to pravdo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog tožene stranke za prekinitev postopka z dne 23. 10. 2023 zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 36/2023. 2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP.1 Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje ter da se tožencu naložijo v plačilo stroški pritožbenega postopka tožnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in s kršitvijo pravice do poštenega postopka. V celoti temelji na navedbah toženca v odgovoru na tožbo, ki tožeči stranki ni bil vročen. O predlagani prekinitvi postopka oziroma dejstvih in dokazih toženca se ni mogla izjasniti. Sodišče je napačno uporabilo prvi odstavek 206. člena ZPP glede reševanja predhodnega vprašanja. Razloga ekonomičnosti ni obrazložilo. Razlogov o smotrnosti in pospešitvi postopka ni (absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker se o predlogu toženca ni mogla izjaviti na prvi stopnji, podaja izjavo v pritožbi. Prekinitev postopka bi povzročila dolg - več let trajajoč - zastoj v postopku. Tožnici bi bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku. Toženec je res v začetku leta 2023 vložil tožbo P 36/2023 na ugotovitev skupnega premoženja. Uveljavlja primarni stvarno pravni zahtevek na večjem številu nepremičnin (15), na terjatev do druge tožene stranke (tožničine matere) iz naslova vlaganj v 7 nepremičnin in na večjem številu premičnin. Postavlja tudi podredni tožbeni zahtevek za povračilo vlaganj v nepremičnine (plačilo v višini 550.000 EUR). Tožnica je vložila obsežen odgovor na tožbo s številnimi listinskimi in ustnimi dokazi, toženec nanj še ni odgovoril. Postopek P 36/2023 je šele na začetku. Vključuje tudi druga sporna vprašanja, druge tožene stranke, dokazni postopek še ni bil opravljen, narok še ni bil razpisan. V tej pravdi (P 88/2023) se tožba nanaša le na eno nepremičnino, kar je minoren del tistega, kar je predlog sodnega postopka P 36/2023. To so pomembne okoliščine, od katerih je odvisna odločitev o prekinitvi postopka. Terjajo, da se o predhodnem vprašanju (lastnina na obravnavanem prostoru) odloči v tem postopku. Odločanje o lastništvu nepremičnine, obravnavane v P 88/2023, bo hitro, ekonomično in smotrno. Sodišče bo obravnavalo le dejanska vprašanja glede ene same nepremičnine (ali sta pravdni stranki izvedli kakšna vlaganja in ali so slednja imela za posledico nastanek skupnega premoženja). Čakanje na odločitev v P 36/2023 bi kršilo pravico tožnice do sodnega varstva in do sojenja v razumnem roku. Nadalje opozarja, da iz trditvene podlage toženca izhaja, da obravnavana nepremičnina parc. št. 104/5 ni skupno premoženje. Po stališčih sodne prakse, na katero se opira2, vlaganja niso več podlaga za nastanek skupnega premoženja na nepremičnini, ki je bila prej last enega zakonca. Toženec ni zadostil trditvenemu niti dokaznemu bremenu za izdajo izpodbijanega sklepa. Gola trditev, da je nepremičnina skupno premoženje, in kopija tožbe P 36/2023 ne zadoščata. Sodišče je napačno uporabilo 206. člen ZPP, ker iz trditvene in dokazne podlage toženca niti hipotetično ne izhaja, da je nepremičnina parc. št. 104/5 skupno premoženje pravdnih strank. Z izpodbijanim sklepom sodišče dejansko tožencu omogoča, da v daljšem časovnem obdobju uporablja in ekonomsko izkorišča tožničino nepremičnino, kar je v nasprotju z 11., 14. in 206. členom ZPP ter 22. členom Ustave RS.

3. Toženec je odgovoril na pritožbo. Predlaga zavrnitev, potrditev sklepa sodišča prve stopnje in priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da je nepremičnina parc. št. 104/5 predmet odločanja pravde o skupnem premoženju P 36/2023. Meni, da kršitev pravice do izjave ni vplivala na pravilnost sklepa. Ni pogojev, da bi sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, ker predmet tožbenega zahtevka ni last tožnice, ampak je skupno premoženje pravdnih strank. O ugovoru skupnega premoženja bi moralo sodišče izvajati dokaze ne glede na to, ali gre za enega ali več predmetov skupnega premoženja. Postopek ne bi bil rešen hitreje. Izvajanje istih dokazov v dveh pravdah je neracionalno. Skupno premoženje je treba obravnavati celovito. Prekinitev postopka ne bo kršila pravice tožnice do sojenje v razumnem roku, ker bo pravda P 36/2023 prišla na vrsto prej kot pravda P 88/2023. ZPP ne določa, da bi moralo sodišče pred izdajo sklepa o prekinitvi postopka prejeti stališče strank o tem, ker o prekinitvi postopka odloča brez predloga strank. Sicer pa je tožnica ob vložitvi odgovora na tožbo v P 36/2023 za to pravdo že vedela, a jo je v tej pravdi zamolčala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica s tožbo, vloženo 5. 9. 2023, zahteva, da toženec izprazni in ji prosto oseb in stvari izroči nepremičnino - poslovni prostor z ločenim vhodom v drugem nadstropju stavbe št. 1052, v izmeri približno 500 m2 - v naravi telovadnica oziroma fitnes, ki stoji na nepremičnini parc. št. 104/5, k. o. ... Zatrjuje in dokazuje, da je postala lastnica navedene nepremičnine na podlagi darilne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 1. 3. 2017, sklenjene s svojimi starši. Toženec je 25. 10. 2023 vložil odgovor na tožbo. Tožbenemu zahtevku nasprotuje, češ da obravnava nepremičnina ni izključna lastnina tožnice, ampak njuna skupna lastnina. Navaja, da sta bila od leta 2008 do oktobra 2022 v zunajzakonski zvezi, da sta v času skupnega življenja vložila veliko sredstev in dela (tudi) v obravnavano nepremičnino, in sicer pred vknjižbo tožnice v zemljiški knjigi kot lastnice in po vknjižbi. Prilaga tožbo za ugotovitev skupnega premoženja in deležev bivših partnerjev, ki jo je vložil pred istim sodiščem (P 36/2023). Navaja, da je tožnica nanjo že odgovorila. Predlaga prekinitev pravde zaradi rešitve predhodnega vprašanja glede lastnine nepremičnine.

6. Drži, da je sodišče izdalo izpodbijani sklep še preden je vlogo toženca vročilo tožnici. Kot slednja pravilno izpostavlja v pritožbi, se je v njem v celoti oprlo na toženčeve navedbe. Odločitev sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je res v dispoziciji sodišča in ne strank, kot navaja toženec v odgovoru na pritožbo. Toda pravdni postopek je treba voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter ob spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice. Pravica do izjavljanja mora biti po stališčih Ustavnega sodišča zagotovljena tudi glede pomembnejših procesnih odločitev.3 Ker se je tožnica o toženčevih navedbah in ugovoru (lahko) izjavila v pritožbi, toženec pa o njenih pritožbenih navedbah v odgovoru na pritožbo, tožničina pravica do izjave ni kršena oziroma je bila kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP odpravljena pred pritožbenim sodiščem.

7. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojni organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače odločeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno (prvi in drugi odstavek 13. člena ZPP).

8. Pritožnica utemeljeno opozarja, da se mora sodišče pri presoji, ali bo predhodno vprašanje reševalo samo ali bo počakalo na pravnomočno odločitev v drugi pravdi, ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter paziti tudi na pravico strank do sojenje brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).

9. V obravnavani zadevi je glede na vrnitveni tožbeni zahtevek (92. člena SPZ4) in trditveno in dokazno podlago obeh strank bistveno, kdo je lastnik obravnavane nepremičnine oziroma ali ima toženec iz naslova skupnih vlaganj v tujo oziroma njeno nepremično pravno podlago, da zaseda sporno nepremičnino, katere zemljiškoknjižna lastnica je izključno tožnica.

10. Po toženčevih navedbah so bila zatrjevana vlaganja v obravnavano (tujo) nepremičnino izvedena v času trajanja zunajzakonske zveze, ki je trajala od 2008 do 2022, in sicer že preden je pridobila lastninsko pravico na njej tožnica s pravnim poslom (2017) in po tem. Po prejšnjih pravilih ZTLR in stališčih sodne prakse so imela vlaganja v tujo nepremičnino ali v posebno premoženje drugega zakonca/zunajzakonskega partnerja v določenih primerih stvarnopravne posledice.5 SPZ, ki je v veljavi od leta 2003 in bo v obravnavanem primeru relevantna pravna podlaga za odločanje, pa je dosledno uveljavil načelo povezanosti zemljišča in objektov (8. člen SPZ). S tem načelom je uglašen tudi institut povečanja vrednosti nepremičnine (48. člen SPZ). Če graditelj s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil obogaten (prvi odstavek 48. člena SPZ). Lastnik in graditelj se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo (drugi odstavek 48. člena SPZ). Opisani nov, drugačen temelj stvarnopravnih razmerij med lastnikom nepremičnine in graditeljem zajema tudi zakonce/zunajzakonske partnerje.6 Upoštevaje trditveno in dokazno podlago strank bo tudi pravno izhodišče za presojo utemeljenosti toženčevega primarnega (stvarnopravnega) in podrednega (obligacijskega) tožbenega zahtevka v pravdi P 36/2023. 11. Pritožnica opravičeno opozarja, da toženec v navedeni pravdi z navedbami o skupnih vlaganjih uveljavlja stvarno pravni zahtevek za ugotovitev skupnega premoženje na obsežnem premoženju (številni sklopi nepremičnin, premično premoženje, terjatve) in tudi podredni - obligacijski oziroma denarni zahtevek za povračilo vlaganj v več različnih nepremičnin. Sodeč po številnih predlaganih dokazih bo izveden obsežen in dolgotrajen dokazni postopek za vsak sklop obravnavanega premoženja posebej tako glede primarnega kot podrednega zahtevka. V takih okoliščinah primera, ko se potrditveni podlagi toženca v obeh pravdah nakazuje, da zatrjevana skupna vlaganja glede na materialnopravna izhodišča SPZ nimajo stvarno pravnih posledic, se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi te pravde zaradi odločitve o toženčevi lastninski pravici v pravdi P 36/2023 ne le neobrazložena (kot pravilna opozarja pritožnica), pač pa tudi pravno napačna. Pravda za ugotavljanje skupnega premoženja pravdnih strank bo dolga, zapletena in ne glede na dejstvo, da se je pričela nekaj mesecev prej kot obravnavana pravda, ne bo kmalu zaključena. Čakanje na njeno pravnomočnost bi nesorazmerno in neutemeljeno podaljšalo to pravdo, v kateri lahko sodišče predhodno vprašanje o lastništvu na obravnavni nepremičnini reši samo z učinkom za to pravdo.

12. Zaradi nepravilne uporabe 206. člena ZPP je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se toženčev predlog za prekinitev postopka zavrne (3. točka 365. člena ZPP).

13. Ker gre za vmesno procesno odločitev, so pritožbeni stroški pravdnih strank nadaljnji stroški pravdnega postopka (165. člen ZPP v zvezi s 164. členom istega zakona).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 VSRS II Ips 40/2022. 3 Sklep Ustavnega sodišča RS, Up-131/00 z dne 30. 5. 2000 in Galič, v.: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, Ljubljana, Uradni list RS: GV Založba, 2005, komentar k 5. členu ZPP, str. 53 do 62. 4 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami. 5 Če so dela, izvedena v času trajanja zakonske zveze/zunajzakonske skupnosti spremenila stanje oziroma vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar ali nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev lastninske pravice na delu zgradbe. 6 VSRS II Ips 40/2022 z dne 5. 10. 2022.