Jedro

Tožnik je v januarju 2009 podal vlogo za inšpekcijsko ukrepanje zaradi zatrjevane delovne nesreče, ki naj bi jo utrpel na delovišču rudarskega obrata, katero naj bi obravnaval Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo. V juniju 2010 ga je Ministrstvo za gospodarstvo obvestilo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti ter je bila predana Inšpektoratu RS za delo. Ker tudi slednji na njegovo vlogo ni odgovoril, je tožnik v januarju 2011 vložil pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri pristojnem ministrstvu, v tej vlogi pa še izrecno postavil zahtevek za priznanje položaja stranke v postopku. Pozivanje drugostopenjskega organa, da odloči o njegovi pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh, je tožnik izkazal potrdilom o priporočeni pošiljki z dne 17. 5. 2011. Sodišče ugotavlja, da o tožnikovi vlogi, s katero je sprožil inšpekcijski postopek, do vložitve tožbe ni bilo odločeno, niti ni noben organ o njej odločil v teku upravnega spora. Tožnik je obravnavanje svoje vloge na predpisan način urgiral in izpolnil pogoje za sprožitev upravnega spora zaradi molka organa.

Izrek

Tožbi se ugodi in se Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve naloži, da v roku 30 dni od prejema te sodbe izda upravni akt, s katerim bo odločilo o tožnikovi pritožbi zaradi molka organa prve stopnje z dne 7. 1. 2011. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožnik je 31. 5. 2011 vložil tožbo, ker Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ni odločilo o njegovi pritožbi z dne 7. 1. 2011 zaradi molka organa prve stopnje. V tožbi navaja, da se je dne 21. 1. 2009 poškodoval na delovnem mestu – gradbišču pri takratnem delodajalcu, družbi A. d.o.o. Ker delodajalec ni prijavil nezgode pri delu, se je obrnil na inšpekcijo dela v Trbovljah, od koder je bil napoten na Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo. Pričakoval je izdajo odločbe zaradi ugotovljenih kršitev delodajalca ali vsaj obvestilo o ugotovitvah organa. Ukrepanje na podlagi svoje prijave je urgiral pri navedenem inšpekcijskem organu z dopisi z dne 2. 2. 2009, 25. 8. 2009 in 16. 4. 2010, nato pa zaradi molka tega organa z dopisom z dne 24. 5. 2010 še pri Ministrstvu za gospodarstvo. To ministrstvo ga je 2. 6. 2010 obvestilo, da je bila zadeva odstopljena Inšpektoratu RS za delo. Ker mu tudi ta inšpektorat v zakonskem roku ni odgovoril, je dne 7. 1. 2011 vložil pritožbo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zaradi molka prvostopenjskega organa. V pritožbi je izrecno tudi zahteval, da se mu prizna status stranke v postopku, saj ima interes za izdajo zanj ugodne odločbe, tj. ugotovitev kršitve Zakona o varnosti in zdravju pri delu s strani njegovega delodajalca. V tem primeru bi lahko dosegel obnovo postopka pred Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede odločb št. 210000-18070-1565/2009/2 in 210000-18070-1565/2009/4. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pritožbe ni rešilo, niti po preteku 7 dni od prejetega poziva, da odloči o pritožbi zaradi molka Inšpektorata RS za delo. Tožnik predlaga, da sodišče Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve naloži, da v roku 30 dni odloči o njegovi pritožbi z dne 7. 1. 2011 in toženi stranki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo sporočila, da je spise v predmetni zadevi posredovala Inšpektoratu RS za energetiko in rudarstvo v pristojni postopek in odločanje.

Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo je na poziv sodišča sporočil, da mu je 2. 6. 2011 Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odstopilo tožnikovo pritožbo zaradi molka. Ker je domnevno nesrečo pri delu na delovišču rudarskega obrata že raziskal, je 6. 6. 2011 dokumente v zadevi posredoval Inšpektoratu RS za delo v nadaljnje postopanje.

Tožba je utemeljena.

Tožnik uveljavlja molk prvostopenjskega in drugostopenjskega organa. Četrti odstavek 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da v primeru, če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Če ta organ ne izda odločbe o strankini pritožbi, in je ne izda tudi na novo zahtevo stranke v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor.

Po proučitvi tožbe in tožbi priloženih listin, odgovora na tožbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter pojasnila Inšpektorata RS za energetiko in rudarstvo sodišče ugotavlja, da so procesne predpostavke iz 28. člena ZUS-1 izpolnjene.

Iz prej navedenega dokaznega gradiva izhaja, da je tožnik v januarju 2009 podal vlogo za inšpekcijsko ukrepanje zaradi zatrjevane delovne nesreče, ki naj bi jo utrpel na delovišču rudarskega obrata, katero naj bi obravnaval Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo. V juniju 2010 ga je Ministrstvo za gospodarstvo obvestilo, da zadeva ni v njihovi pristojnosti ter je bila predana Inšpektoratu RS za delo. Ker tudi ta inšpektorat na tožnikovo vlogo ni odgovoril, je tožnik v januarju 2011 vložil pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v tej vlogi pa še izrecno postavil zahtevek za priznanje položaja stranke v postopku. Pozivanje drugostopenjskega organa, da odloči o njegovi pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh, je tožnik izkazal potrdilom o priporočeni pošiljki z dne 17. 5. 2011. Na podlagi navedenih podatkov sodišče ugotavlja, da o tožnikovi vlogi, s katero je sprožil inšpekcijski postopek, do vložitve tožbe ni bilo odločeno, niti ni noben organ o njej odločil v teku upravnega spora (tudi če naj bi inšpektor za delo in rudarski inšpektor pregled opravila, kot navajata oba organa v svojih odgovorih). Tožnik je obravnavanje svoje vloge na predpisan način urgiral in izpolnil pogoje za sprožitev upravnega spora zaradi molka organa.

Sodišče meni, da mora o tožnikovi vlogi odločiti Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. To ministrstvo je sicer v odgovoru na tožbo z dne 7. 6. 2011 navedlo, da je zadevo odstopilo v pristojno odločanje Inšpektoratu RS za energetiko in rudarstvo, kar pa naj bi bilo po pojasnilu tega organa 2. 6. 2011. Inšpektorat za RS za energetiko in rudarstvo pa je 6. 6. 2011 zadevo vrnil Inšpektoratu RS za delo. V spisu ni podatkov in tudi nihče ne navaja, da bi bil med organoma sprožen kompetenčni spor. Zadeva se nahaja na Inšpektoratu RS za delo, ki je organ v sestavi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, zoper katerega je tožnik vložil tožbo.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve naložilo, da odloči o tožnikovi pritožbi v roku 30 dni, kar je glede na težavnost zadeve primeren rok.

Ker je tožnik uspel s tožbo, je sodišče ugodilo tudi njegovemu stroškovnemu zahtevku ter na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu odločilo, da mu mora toženka povrniti stroške v višini 350 EUR, skupaj z uveljavljenim 20 % DDV.