Jedro

Utemeljeno pa pritožba graja materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in to večjo od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Golo dejstvo, da je dolžnik društvo, takega zaključka ne omogoča, njegove trditve v predlogu za odlog pa so bile presplošne. V čem naj bi utrpel znatnejšo škodo, ni obrazložil na način, ki bi bil pravno relevanten v konkretnem primeru, trditev, da nima garancije, da bi prejel denar nazaj od upnika, pa za sklepanje o nasprotnem gotovo ne zadošča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se pobijani sklep spremeni tako, da se predlog za odlog izvršbe zavrne.

Dolžnik mora povrniti upniku 40.392,00 SIT stroškov pritožbenega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 6.9.2005 dalje, v 15-ih dneh.

Obrazložitev

S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje odložilo izvršbo do pravnomočno končanega postopka v zvezi s predlogom za obnovo postopka. Iz razlogov sklepa izhaja, da je dolžnik vložil izredno pravno sredstvo (predlog za obnovo postopka), sodišče pa je sledilo njegovim navedbam, da bi mu z izvršbo nastala nenadomestljiva škoda in to večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku saj gre za dolžnika, ki je organiziran kot društvo in bi bila ogrožena njegova nadaljnja eksistenca.

Proti temu sklepu se pravočasno, po svojih pooblaščencih, iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik in predlaga spremembo sklepa, tako da se predlogu za odlog ne ugodi oz. razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Najprej navaja, da se sklepa ne da preizkusiti. Sodišče ni tehtalo interesov obeh strank in odločilo po testu sorazmernosti saj upnikovega interesa sploh ni ocenilo, zato ga z dolžnikovim tudi teoretično ni moglo primerjati. Upoštevati bi moralo, da mora prevladati interes in potreba tistega, ki ima na svoji strani pravico, ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo, to je pravica upnika. V nadaljevanju očita sodišču, da ni presojalo verjetnosti ali vsaj dopustnosti vloženega pravnega sredstva in v zvezi s tem zatrjuje, da predlog za obnovo postopka ni dopusten. Nazadnje še poudarja, da dolžnik razpolaga z večjim nepremičninskim premoženjem, in da svoje obveznosti že več kot 12 let ne želi poravnati. Sodišče tudi ni ocenilo možnosti delnega odloga izvršbe in tudi ne tega, ali bi bila izvršba samo na eno od predlaganih sredstev tako dokončno uničujoča in pogubna za dolžnika, kot to zaključuje v obrazložitvi. Stanje za dolžnika dejansko ni tako ogrožujoče kot to skuša prikazati v tem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča ima sklep ustrezne razloge in je zmožen preizkusa, zato v tej smeri podan pritožbeni očitek ni utemeljen. Tudi ni res, da zakon nalaga sodišču presojo verjetnosti ali vsaj dopustnosti vloženega pravnega sredstva, saj izvršilnemu sodišču tega ni potrebno presojati. Utemeljeno pa pritožba graja materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da bi dolžnik z izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo in to večjo od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Golo dejstvo, da je dolžnik društvo (česar v predlogu dolžnik niti ni izrecno izpostavljal), takega zaključka ne omogoča, njegove trditve v predlogu za odlog pa so bile presplošne in prepavšalne. V čem naj bi utrpel znatnejšo škodo ni obrazložil na način, ki bi bil pravno relevanten v konkretnem primeru, trditev da nima garancije, da bi prejel denar nazaj od upnika, pa za sklepanje o nasprotnem gotovo ne zadošča. Najmanj kar bi moral dolžnik pojasniti v predlogu je, kakšna in kolikšna škoda bi mu nastala, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena. Ker tega ni storil, je zaključek sodišča prve stopnje, da so podani pogoji za odlog izvršbe (iz 1. odst. 71. člena ZIZ), zmoten. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da je predlog za odlog izvršbe zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).

Ker je upnik s pritožbo uspel, mu gredo tudi stroški pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče skladno s stroškovnikom upnika in odvetniško tarifo odmerilo na 40.392,00 SIT (sestava pritožbe 300 točk po vrednosti točke 110,00 SIT, materialni stroški 660,00 SIT, DDV 6.732,00 SIT).