Jedro

Neizbris je pogojen s tem, da je stečajni dolžnik še pred iztekom rokov iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 103. člena KZ storil novo kaznivo dejanje. Okoliščina, ki jo smiselno zatrjuje pritožnik v pritožbi, da po pravnomočni obsodbi za kazniva dejanja tatvine ni ponovno storil istovrstnega kaznivega dejanja, ni odločilna, saj je izbris obsodbe iz kazenske evidence vezan na nestoritev kateregakoli novega kaznivega dejanja v zakonsko predpisanem roku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (redna številka 15) je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti. Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje tatvine po členu 165/II-I KZ SRS-77, ki še ni izbrisano, s čimer je podana ovira za odpust obveznosti iz drugega odstavka 400. člena v zvezi s 1. točko 399. člena ZFPPIPP.

2. V pritožbenem roku je zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložil pritožbo (redna številka 17) stečajni dolžnik. Zatrjeval je, da je bil pravnomočno obsojen pred enaindvajsetimi leti in nikoli ni imel ponovitvenega dejanja, zaradi česar naj bi sodišče neutemeljeno zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS št. 126/2007 s spremembami – v nadaljevanju ZFPPIPP) omogoča stečajnemu dolžniku v osebnem stečaju, da vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo plačane (prvi odstavek 398. člena ZFPPIPP). Pri tem pa ne smejo biti podane ovire za odpust obveznosti, ki jih določa 399. člen ZFPPIPP. Med drugimi ovirami, ki izključujejo odpust obveznosti, zakon opredeljuje tudi, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano.

5. Pogoje za izbris obsodbe iz kazenske evidence ureja Kazenski zakonik (Uradni list RS št. 55/2008 s spremembami – v nadaljevanju KZ-1) v 82. členu. Pred uveljavitvijo KZ-1 (1. 11. 2008) je bilo to vprašanje urejeno v 103. členu prej veljavnega Kazenskega zakonika (Uradni list RS št. 63/1994 s spremembami – v nadaljevanju KZ). Obe citirani določbi KZ in KZ-1 na enak način opredeljujeta pogoj za izbris iz kazenske evidence z iztekom določenega roka, odkar je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja (tretji odstavek 82. člena KZ-1 oziroma tretji odstavek 103. člena KZ).

6. Sodišče prve stopnje je utemeljitev ovire za odpust obveznosti stečajnemu dolžniku oprlo na podatke iz kazenske evidence z dne 20. 2. 2014 (redna številka 14). Iz te evidence pa je razvidno, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen 15. 4. 1993 za kaznivo dejanje tatvine, za katero mu je bila izrečena denarna kazen. Dne 29. 1. 1997 je bila stečajnemu dolžniku izrečena obsodilna sodba za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči in izrečena zaporna kazen treh mesecev. 4. 6. 2008 pa je bil stečajni dolžnik ponovno obsojen, tokrat za kaznivo dejanje posebne hude telesne poškodbe v sostorilstvu po členu 135/I KZ RS in mu je bila izrečena triletna zaporna kazen. Ti podatki iz kazenske evidence tako pritrjujejo ugotovitvi prvostopenjskega sodišča o tem, da kaznivo dejanje tatvine, za katero je bil obsojen stečajni dolžnik v letu 1993 še ni izbrisano. Neizbris je namreč pogojen s tem, da je stečajni dolžnik še pred iztekom rokov iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 103. člena KZ storil novo kaznivo dejanje. Okoliščina, ki jo smiselno zatrjuje pritožnik v pritožbi, da po pravnomočni obsodbi za kazniva dejanja tatvine ni ponovno storil istovrstnega kaznivega dejanja, ni odločilna, saj je izbris obsodbe iz kazenske evidence vezan na nestoritev kateregakoli novega kaznivega dejanja v zakonsko predpisanem roku.

7. Tako se izkaže, da je odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu materialnopravno pravilna. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).