Jedro

Predlagatelj je predlog za cenitev in prodajo stvari vložil sam. Vložil ga je po poteku 30 - dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP in v njem tudi (pravilno) predlagal, da se postopek s prodajo opravi po določbah ZIZ. Predlagatelj in nasprotna udeleženka se tudi v nadaljevanju postopka nista sporazumela, da sodišče opravi postopek za cenitev in prodajo po določbah 10. poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje zato, ne glede na to, da se civilna delitev vključno s cenitvijo in prodajo izpelje v nepravdnem postopku, ni imelo podlage za uporabo 108. člena ZNP, pač pa bi moralo pri presoji okoliščine, da prvi prodajni narok ni bil uspešen, upoštevati 194. člen ZIZ, ki glede števila prodajnih narokov in pogojev za njihovo opravo vsebuje drugačno ureditev kot sicer velja v postopku po ZNP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek za cenitev in prodajo stvari ustavi (točka I izreka). Odločilo je še o stroških postopka (točki II in III izreka).

2. Pritožbo zoper takšno odločitev vlaga predlagatelj. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ter predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Priglaša stroške.

Opozarja, da je sklep o delitvi postal pravnomočen 3. 5. 2012, predlagatelj pa zaradi nasprotovanja nasprotne udeleženke nepremičnine doslej ni uspel prodati. Zato je na podlagi 123. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) predlagal nadaljevanje postopka s prodajo nepremičnine po določbah Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče bi zato moralo postopati po določbah ZIZ in uporabiti 194. člen ZIZ. Ker od prve dražbe še ni poteklo šest mesecev, ne bi smelo ustaviti postopka oziroma bi moralo predlagatelju dopustiti, da predlaga drugo dražbo.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje postopek v tej zadevi ustavilo ob sklicevanju na 108. člen ZNP, ki določa, da sodišče v postopku za cenitev in prodajo stvari opravi samo en narok. Pritožnik v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da sodišče te določbe v konkretnem primeru ne bi smelo uporabiti.

6. V 123. členu ZNP je določeno, da sodišče opravi prodajo stvari v postopku za delitev stvari in sicer po določbah 10. poglavja tega zakona le, če to (bodisi v roku 30-tih dni po pravnomočnosti sklepa o delitvi bodisi kasneje) predlagajo vsi solastniki sporazumno. Če takega sporazuma ni mogoče doseči, pa ima posamezen udeleženec (po izteku 30 - tih dni od pravnomočnosti sklepa o delitvi) možnost predlagati nadaljevanje postopka s prodajo stvari in sicer po določbah ZIZ o razdelitvi stvari.

7. Iz podatkov spisa (glej predlog za izvršbo z dne 27. 8. 2015, list. št. 6) izhaja, da je predlagatelj predlog za cenitev in prodajo stvari vložil sam. Vložil ga je po poteku 30 - dnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP1 in v njem tudi (pravilno) predlagal, da se postopek s prodajo opravi po določbah ZIZ. Predlagatelj in nasprotna udeleženka se tudi v nadaljevanju postopka nista sporazumela, da sodišče opravi postopek za cenitev in prodajo po določbah 10. poglavja ZNP.

8. Sodišče prve stopnje zato, ne glede na to, da se civilna delitev vključno s cenitvijo in prodajo izpelje v nepravdnem postopku, ni imelo podlage za uporabo 108. člena ZNP, pač pa bi moralo pri presoji okoliščine, da prvi prodajni narok ni bil uspešen, upoštevati 194. člen ZIZ, ki glede števila prodajnih narokov in pogojev za njihovo opravo vsebuje drugačno ureditev kot sicer velja v postopku po ZNP. Pred potekom šestih mesecev od prvega naroka zato postopka, ob upoštevanju te določbe, v nobenem primeru ne bi smelo ustaviti. V tem času je imel namreč predlagatelj možnost predlagati novo prodajo. To je v sklopu vložene pritožbe tudi storil. 9. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

10. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pridržalo za končno odločbo.

1 Sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu N 51/2010 z dne 2. 4. 2012 je postal pravnomočen dne 3. 5. 2012.