Jedro

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnica s strani prvotožene stranke prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi 25. 11. 2013, zato je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel 25. 12. 2013. Ta dan je bil praznik božiča, naslednji dan 26. 12. 2013 pa dela prost dan zaradi dneva samostojnosti. Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje 27. 12. 2013, tj. prvi delovnik po izteku navedenih praznikov, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da tožnica in tretjetožena stranka sami krijeta svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Tožnica se je pritožila zoper sklep (razen zoper odločitev o stroških v II. točki izreka, ki se nanašajo na tretjotoženo stranko) iz pritožbenega razloga kršitve določb postopka po 1. odstavku 339. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da je v sporu skladno z določbo 3. odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) pravočasno uveljavila sodno varstvo, saj je po prejemu pisne odpovedi pogodbe (25. 11. 2013) v predpisanem roku vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje. Zadnji dan 30-dnevnega roka se je iztekel 25. 12. 2013, ker je bil ta dan in tudi naslednji dan 26. 12. 2013 praznik, je vložila tožbo neposredno pri sodišču naslednji prvi delovni dan 27. 12. 2013. V zadevi tako ni bilo podlage za zavrženje tožbe. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v izpodbijanem delu v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo o zavrženju tožničine tožbe, kar pritožbeno sodišče utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi: Neposredno sodno varstvo glede ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je zagotovljeno v določbi 3. odstavka 200. člena ZDR-1, ki pa mora biti uveljavljeno pred pristojnim delovnim sodiščem v roku 30 dni od dneva vročitve pisne odpovedi oz. od dneva, ko je delavec izvedel za kršitev pravice. Gre za rok, ki je prekluzivne narave, podaljšanje roka ni dovoljeno, njegova zamuda pa pomeni prenehanje pravice same.

Procesna dejanja se opravljajo v določenem redu in v določenem času, tj. v predpisanih rokih. Rok, ki je določen za opravo procesnih dejanj, je procesni rok. Za razmerje med tekom materialnih in procesnih rokov v postopkih po ZPP je pomembna določba 9. odstavka 112. člena ZPP, ki predpisuje, da določbe prejšnjih odstavkov tega člena veljajo tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba. To pomeni, da se tudi materialni roki za vložitev tožbe lahko podaljšujejo za poštni tek, vendar samo zanj in v drugih primerih iz 1. do 8. odstavka 112. člena ZPP. Če je rok določen po dnevih, se po določbi 2. odstavka 111. člena ZPP ne všteje dan vročitve ali sporočitve oz. dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delovnika (4. odstavek 111. člena ZPP).

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnica s strani prvotožene stranke prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi 25. 11. 2013, kar pomeni, da je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel 25. 12. 2013. Navedeni dan je bil praznik božiča, naslednji dan 26. 12. 2013 pa dela prost dan zaradi dneva samostojnosti. Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje 27. 12. 2013, tj. prvi delovnik po izteku navedenih praznikov, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku. Sodišče prve stopnje je tako zmotno odločilo, ko je v zadevi tožbo kot prepozno zavrglo.

Zato je pritožbeno sodišče ugodilo tožničini pritožbi, v izpodbijanem delu razveljavilo sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju presojati zadevo po vsebini.

Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.