Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep Cp 662/2008

ECLI:SI:VSKP:2009:CP.662.2008 Civilni oddelek

sporazum dedičev o delitvi zapuščine (ne) upoštevanje spornega dednega dogovora
Višje sodišče v Kopru
14. april 2009

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep prve stopnje, ker je ugotovilo, da dedni dogovor, ki sta ga sklenili oporočna in nujna dedinja, ni bil veljavno sklenjen, saj je pritožnica pred zapuščinsko obravnavo izrazila nestrinjanje s tem dogovorom. Sodišče je ugotovilo, da je prišlo do bistvenih kršitev postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Pritožnica je zahtevala višji nujni delež, kot je bil določen v dednem dogovoru, in sodišče je odločilo, da je potrebno zadevo vrniti v nov postopek, kjer bo treba razjasniti obseg zapuščine in veljavnost dogovora.
  • Sporazumna delitev zapuščineAli je bil dedni dogovor, ki sta ga sklenili oporočna in nujna dedinja, veljaven in upošteven v postopku dedovanja, glede na to, da je pritožnica izrazila nestrinjanje s tem dogovorom?
  • Ugotovitev obsega zapuščineAli je sodišče pravilno ugotovilo obseg zapuščine in vrednost nujnega deleža pritožnice?
  • Veljavnost oporokeAli je pritožnica upravičena do izplačila nujnega deleža, ob upoštevanju, da je oporoka priznana?
  • Postopkovne kršitveAli je sodišče prve stopnje zagrešilo postopkovne določbe pri obravnavi dednega dogovora?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pritožnica je posredovala dopis, iz katerega izhaja, da se ne strinja s podpisanim sporazumom o delitvi zapuščine. Glede na določbo tretjega odstavka 214. čl. ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, torej ni šlo več za sporazumno predložitev dogovora o delitvi zapuščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka ugotovilo, da obstoji zapuščina: iz sredstev na transakcijskem računu pri N. s stanjem v približnem znesku 100 EUR, in iz solastniškega deleža do ½ nepremičnine enosobnega stanovanja v izmeri 41,85 m², ki je kot 3E vpisano pri vl. št. 2244/3 k.o. I., solastniškega deleža do ½ nepremičnine parc. št. 2770/11, ki je v naravi zelenica v izmeri 17 m² in je vpisana pri vl. št. 2581 k.o. I., in iz solastniškega deleža do ½ nepremičnine parc. št. 2770/12, ki je v naravi dvorišče v izmeri 7 m², vpisano pri vl. št. 2562 k.o. I., ocenjeno na podlagi cenitve sodnega izvedenca gradbene stroke na 67.651,50 EUR. Po odbitku stroškov za postavitev nagrobnika v višini 6.260 EUR znaša čista vrednost zapuščine 61.491,50 EUR. V točki II izreka sklepa je razglasilo za oporočno dedinjo zapustnikovo vdovo J.Ž. in za nujno dedinjo zapustnikovo hči Š.Š., obe z osebnimi podatki kot v sklepu. Nadalje je povzelo v sklep dedni dogovor, da zapustnikova vdova J.Ž. pridobi v last celotno zapuščino po pokojnem Š.Ž., z dne 14.9.2007 izplačanim zneskom 20.000 EUR nujni dedinji Š.Š. pa je v celoti pokrit njen nujni delež. V točki III je odredilo ustrezne vknjižbe v zemljiški knjigi.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je zapustnik napravil oporoko, v kateri je za dedinjo vsega svojega nepremičnega in premičnega premoženja določil svojo ženo J.Ž. Obe zapustnikovi hčerki sta oporoko priznali, zapustnikova hči S.Č. nujnega deleža ni zahtevala, medtem ko ga je Š.Š. uveljavljala. Dne 14.9.2007 sta oporočna dedinja in nujna dedinja v odvetniški pisarni B.K. sklenili pismeni dedni dogovor, po katerem je oporočna dedinja izplačala nujni dedinji znesek 20.000 EUR, nujna dedinja pa je izjavila, da je s tem zneskom v celoti dedno odpravljena in se odpoveduje vsem zahtevkom iz naslova dednega deleža do zapuščine po pok. Š.Ž. Nekaj dni kasneje je nujna dedinja sodišču posredovala izjavo, v kateri zahteva izplačilo zneska 40.000 EUR kot njen nujni delež, češ da je bila ob podpisu dednega dogovora zavedena, vendar je sodišče odločilo o njeni dedni pravici in višini nujnega deleža na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagalo. Glede na predloženo cenitev nepremičnine, katere solastnik je bil zapustnik do 1/2, je nujna dedinja z izplačilom zneska 20.000 EUR dobila celo več, kot znaša njen nujni delež.

Proti sklepu se pritožuje nujna dedinja Š.Š. z lastno pritožbo. V pritožbi navaja, da je oporočna dedinja J.Ž. predložila sodišču cenilno poročilo sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, katere solastnik je bil pokojnik. Upoštevaje še nujni delež na sredstvih na TRR, s katerim je predstavljeno vse premoženje pokojnika ter zapustnikovo oporoko, s katero je za dedinjo vsega svojega nepremičnega in premičnega premoženja določil zapustnikovo vdovo, je pritožnica kot zapustnikova hči upravičena le do nujnega deleža. Še vedno ima dvom o očetovem podpisu oporoke, ker je bil že od leta 2000, 2001 dalje hud dializni bolnik, odvisen od pomoči in ni bil sposoben voziti avta, še manj pa se ob novi hiši, ki sta jo gradila v Z., ni spomnil na zapis oporoke. Najbolj med vsemi stvarmi, ki bodejo v tej zapuščinski zadevi, je „ljubezensko pismo“, napisano 13.8.2007, dan pred podpisom dednega dogovora, za katerega je pritožnica sodišču sporočila, da je bila zavedena, napisano že dan pred podpisom dednega dogovora v prisotnosti odvetnice B.K. in pritožničine hčere U., je bil denar že pripravljen, čeprav si je oziroma bi si lahko ali bi želela, premislila. Pritožnica je doživela šok, ko je bil denar že pripravljen pred skupinskim prihodom pri prijateljici – sodelavki sodišča. Oče ni bil siromak, kot je prikazano v sklepu o dedovanju, v katerem je navedeno, da je samo solastnik deleža do ½ nepremičnine v vrednosti 67.651 EUR in s sredstvi na tekočem računu le 100 EUR. To mora znati pripraviti samo ljubeča žena pred smrtjo pokojnika. Moraš znati prikazati, da partner nima nič. Pritožnica se sklicuje na objavo prodaje hiše na spletni strani ww.nepremicnine.net, cene vozil znamke Seat Altea, cca 20.000 EUR, našteva kolo, motor, delnice, delovno orodje, prihranke (vezava), ostale pritikline in druge vrednosti. Pri podpisu dednega dogovora je bila zavedena in zahteva nujni delež v višini 40.000 EUR, kot je navedla že v dopisu z dne 18.8.2007. V oporoki je zapisano, da pokojnik hčerkama zapušča skoraj nič vredno zemljo na slovensko – hrvaški meji, kar v sklepu v dedovanju ni upoštevano.

Na pritožbo je odgovorila oporočna dedinja J.Ž. Meni, da je pritožba neutemeljena. Pokojni mož na dan smrti ni imel drugih nepremičnin v Sloveniji, kot solastnino na stanovanju v I. Hišo v Z. sta z možem prodala že v letu 2005, zato ne more biti zajeta v zapuščino. Sodišče je dalo hčerki možnost, da se izjavi glede veljavnosti oporoke. Ne drži, da je bila zavedene ob podpisu dednega dogovora. Odvetnica ga je zapisala po predhodnem dogovoru med dedinjama in sta se s hčerko uskladili glede višine denarja, ki ji je bil izplačan na račun dednega deleža. Hčerka tudi neresnično navaja obseg premoženja.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju - ZD, in na pravilno uporabo materialnega prava. Preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki jo smiselno očita pritožba, in bi to lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

Niso utemeljene pritožbene trditve o dvomu v veljavnost zapustnikove oporoke, kar je pritožnica v pritožbi samo navrgla, saj je v dopisu, ki ga je poslala sodišču pred zapuščinsko obravnavo (listovna št. 44) povedala, da oporoko priznava, pa tudi v pritožbi vztraja pri izplačilu protivrednosti dednega deleža, kar lahko pomeni le, da oporoko priznava. Na podlagi 176. čl. ZD slovensko sodišče ni pristojno za odločanje o nepremičnini na Hrvaškem, zato se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do teh nepremičnin in jih povzeti v sklep o dedovanju.

Pregled spisovnega gradiva pokaže, da sta dedinji po pokojnem Š.Ž. zapustnikova vdova J.Ž. kot oporočna dedinja in hčerka Š.Š. kot nujna dedinja. Druga hči S. ni zahtevala dednega deleža oziroma je navedla, da če bi ji oče kaj zapustil, delež odstopa materi (izjava na listovni št. 23). Dne 14.8.2007 je odvetnica B.K. v spis vložila dedni dogovor, ki ga je zapisala in sta ga podpisali J.Ž. in Š.Š. (listovna št. 41). Navedeni dogovor ima datum 14.9.2007, ki je očitno napačen, saj je tudi odvetnica v spremnem dopisu navedla datum dogovora 14.8.2007. Nujna dedinja Š.Š. je dne 20.8.2007 sodišču poslala dopis, v katerem navaja, da očetovo oporoko priznava, zahteva pa nujni delež v višini 40.000 EUR, in da sta pred dnevi z materjo sicer podpisali dedni dogovor, za katerega upravičeno meni, da je bila (Š.Š.) zavedena glede podpisa le-tega. Prosi za očetovo zapuščino kot nujni delež v višini 40.000 EUR (listovna št. 44).

Pritožnica s pritožbo izpodbija tako ugotovljeni obseg zapuščine, saj iz njenih navedb izhaja, da je vrednost njenega nujnega deleža višja, kot je navedeno v dednem dogovoru, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v sklep o dedovanju, kot tudi sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor).

Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. čl. ZD). Drži, da sta oporočna in nujna dedinja pred zapuščinsko obravnavo podpisali dedni dogovor, ki ga je sodišču predložila odvetnica, pri kateri sta ga sklenili (iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi bila pooblaščenka udeleženk zapuščinskega postopka). Pritožnica je še pred zapuščinsko obravnavo dne 18.8.2007 sodišču posredovala dopis, iz katerega izhaja, da se ne strinja s podpisanim sporazumom o delitvi zapuščine. Glede na določbo tretjega odstavka 214. čl. ZD v času, ko je bila opravljena zapuščinska obravnava, torej ni šlo več za sporazumno predložitev dogovora o delitvi zapuščine. Dednega dogovora, ki ga dediči sklenejo, ni mogoče upoštevati in ga vnesti v sklep o dedovanju, če je v času odločanja postal sporen, saj v takem primeru ni mogoče govoriti o sporazumni predložitvi delitve in načina delitve. Zato sodišče prve stopnje dednega dogovora ne bi smelo povzeti v sklep o dedovanju, tudi glede na dejstvo, da ni bil sklenjen pred sodiščem sodno na zapisnik in potrjen s podpisom pred sodnikom. Sporazum, ki je vnešen v izrek sklepa o dedovanju, ima v vsem učinek sodne poravnave (načelno pravno mnenje, občna seja VSS 21. do 22.12.1983, poročilo VSS 2/83, stran 31). Glede sklepanja sporazumov o delitvi in načinu delitve zapuščine (dedni dogovor) se po 163. čl. ZD v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki se nanašajo na sklepanje sodne poravnave, saj ZD posebnih določb nima, to pa v predmetni zadevi ni bilo storjeno. Glede na navedeno torej sporazum o delitvi zapuščine ni bil sklenjen na način, da bi imel značaj in učinek sodne poravnave. Iz navedenih razlogov sodišče prve stopnje dednega dogovora ne bi smelo povzeti v sklep o dedovanju, dokler z dedinjama ne bi razčistilo, ali gre za sporazumno predložitev dednega dogovora. Navedena postopkovna kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. čl. ZD je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadev sodišču prve stopnje v nov postopek (čl. 354. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP in 163. čl. ZD).

Napotki sodišču prve stopnje delno izhajajo že iz gornje obrazložitve. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati zapuščinsko obravnavo in z dedinjama razčistiti, ali med njima obstaja sporazum o delitvi zapuščine. Opredeli pa naj se še pritožničinih trditev v pritožbi o večjem obsegu zapuščine od ugotovljenega in ponovno odloči.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia