Jedro

Toženki je bila odločba sodišča prve stopnje vročena z nadomestno vročitvijo, ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo objektivno spremembo tožbe z dne 16. 10. 2019 (I. točka izreka); postopek ustavilo za zneske, kot izhajajo iz II. točke izreka ter toženki naložilo plačilo 30,07 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, izhajajočimi iz III. točke izreka. Kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo (IV. točka izreka) in odločilo, da je toženka dolžna povrniti 485,32 EUR tožničinih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje toženka. Izpostavlja določbo 154. člena ZPP in poudarja, da je tožnica uspela s 25 % zahtevanega zneska. Zato je njen uspeh treba upoštevati pri odmeri stroškov postopka. Tožnica je tožbo v pretežni meri umaknila zaradi zastaranja, ne pa iz razloga, ker bi toženka izpolnila zahtevke, zato je dolžna nositi stroške postopka.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da odločitev v stroškovnem delu spremeni tako, da tožnici naloži plačilo stroškov postopka, vključno s plačilom sodne takse. Plačilo zneska v višini 485,32 EUR predstavlja 16-kratnik iztoženega zneska, to pa je nedopustno nesorazmerje. Plačilo tako visokega zneska bi ogrozilo njeno eksistenco.

3. Pritožba je prepozna.

4. Toženki je bila odločba sodišča prve stopnje vročena z nadomestno vročitvijo, ki jo urejata tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP. Če vročitev po 140. členu ZPP ni mogoča, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo. Če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem predalčniku ali na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Takšna vročitev se šteje v skladu z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču. 5. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki je pripeto k izpodbijani odločitvi, izhaja, da je bil poskus osebne vročitve pisanja toženki 17. 9. 2020 neuspešen, zato je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Z iztekom 15. dne, t. j. 2. 10. 2020 je na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan – 3. 10. 2020 – je pričel teči 8-dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 10. 10. 2020. Tega dne je bila sobota, zato se je rok – skladno z določbo 111. člena ZPP – iztekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, torej v ponedeljek, 12. 10. 2020. 6. Toženka je pritožbo priporočeno poslala šele 13. 10. 2020, zato je prepozna, kar skladno z določbo 346. člena ZPP napotuje na njeno zavrženje. Ker pritožbe ni zavrglo sodišče prve stopnje, je odločitev o njenem zavrženju sprejelo pritožbeno sodišče (prvi odstavek 346. člena ZPP).