Jedro

Upravičenje upnika do poplačila iz zastavljene nepremičnine pridobljeno z ustavitvijo prisilne hipoteke je sicer enako upravičenju, ki ga pridobi upnik s pogodbeno (prostovoljno) hipoteko (141. člen Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ), vendar je pri pogodbeni hipoteki najprej potrebna hipotekarna tožba, s katero upnik zahteva, da se njegova terjatev poravna s prodajo zastavljene nepremičnine

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sklenilo, da se predlog upnika za izvršbo zavrže. 2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegovemu predlogu za izvršbo v celoti ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Bistvo pritožbene graje je, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določb ZPP o že razsojeni stvari (res iudicata), saj je bila hipoteka na nepremičnine, ki so predmet izvršbe vpisana še preden je dolžnik na njih pridobil lastninsko pravico, zato ima upnik pravico zahtevati neposredno izvršbo zoper dolžnika, ne da bi moral pred tem zoper njega vložiti hipotekarno tožbo. Takšno stališče naj bi zavzelo tudi sodišče druge stopnje v izvršilni zadevi In 42/2008, ki je predhodno tekla med istima strankama.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Preizkus, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v obsegu pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je pokazal naslednje:

5. Prvostopenjsko sodišče je razlog za zavrženje predloga za izvršbo utemeljilo z obstojem predpostavke pravnomočno razsojene stvari. Obstoj le-te pa v postopku izvršbe ni ovira za vložitev novega predloga za izvršbo ob obstoju spremenjenih okoliščin, ki niso predstavljale podlage za predhodno odločanje (v konkretnem primeru za odločitev sprejeto v postopku In 42/2008).

6. Primerjava upnikovega predloga za izvršbo, vloženega dne 5. 3. 2008, o katerem je sodišče odločilo v postopku In 42/2008 in ga zavrnilo ter upnikovega predloga za izvršbo vloženega v tem postopku, pokaže, da upnik v slednjem navaja okoliščino, ki jo v prejšnjem predlogu za izvršbo ni, to je, da je bila na nepremičnini, ki je sedaj last dolžnika, vknjižena zastavna pravica za zavarovanje upnikove terjatve na podlagi sklepa sodišča Ig 97/00040 z dne 30. 6. 1997 (zadnji odstavek na drugi strani predloga za izvršbo), torej na podlagi sodne odločbe. Zaradi okoliščine, da je bila zavarovana denarna terjatev s prisilno zastavno pravico, še preden je dolžnik na tej nepremičnini pridobil lastninsko pravico, upnikov izvršilni zahtevek ni identičen prejšnjemu in posledično razlogi za sprejeto odločitev - da je sodišče o zahtevku že pravnomočno odločilo, napačni.

7. S sklepom o izvršbi (sicer pravilno s sklepom o zavarovanju) Ig 97/00040 z dne 30. 6. 1997, na katerega se upnik sklicuje v predlogu za izvršbo, je sodišče prve stopnje skladno s podanim predlogom za zavarovanje dovolilo ustanovitev in vknjižbo zastavne pravice na spornih nepremičninah v korist upnika v času, ko je bil lastnik le-teh dolžnik iz izvršilnega naslova, to je družba Ž.R. d.o.o.. Gre za prisilno hipoteko, na podlagi katere je terjatev upnika zavarovana tako, da se bo lahko poplačal iz zastavljene nepremičnine pred zastavnimi upniki, ki so zastavno pravico pridobili za njim ter tudi v primeru, ko je nepremičnina po nastanku hipoteke odtujena novemu lastniku (245. člen ZIZ). Upravičenje upnika do poplačila iz zastavljene nepremičnine pridobljeno z ustavitvijo prisilne hipoteke je sicer enako upravičenju, ki ga pridobi upnik s pogodbeno (prostovoljno) hipoteko (141. člen Stvarnopravnega zakonika; v nadaljevanju SPZ), vendar je pri pogodbeni hipoteki najprej potrebna hipotekarna tožba, s katero upnik zahteva, da se njegova terjatev poravna s prodajo zastavljene nepremičnine (153. člen SPZ). Upnik mora tako pri prostovoljni hipoteki šele pridobiti izvršilni naslov (1).

8. Ker je sodišče spregledalo, da ne gre za identični zahtevek upnika in posledično predpostavka res iudicata ni izkazana, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V njem bo sodišče o upnikovem predlogu za izvršbo znova odločilo. V postopku bo ob upoštevanju dejstva, da dolžnik ni osebni dolžnik upnika, temveč je zaradi lastništva nepremičnin, na katerih je vknjižena hipoteka v korist upnika in na katere upnik predlaga izvršbo, zgolj hipotekarni dolžnik upnika, pozorno na pridobljeno zastavno pravico upnika na nepremičnini na podlagi sklepa Ig 97/00040 z dne 30. 6. 1997 in še posebej na zakonsko zahtevo o kumulativni vknjižbi zastavne pravice in zaznambe izvršljivosti terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica (drugi odstavek 244. člena ZIZ), kot tudi na določbo 245. člena ZIZ o učinkih vknjižbe in zaznambe. Prav tako ne bo smelo spregledati, da je bil dolžnik iz izvršilnega naslova in hkrati prejšnji lastnik predmetnih nepremičnin po podatkih sodnega registra dne 2. 7. 2010 izbrisan iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, vodenega pred Okrožnim sodiščem v S G pod St 8/2000 in se v povezavi s tem opredeliti do obstoja terjatve(2) in hipoteke kot akcesorne pravice (137. in 154. člen SPZ). Tudi bo moralo biti pozorno na vsebino zahtevka upnika, saj prisilna hipoteka, daje upniku napram hipotekarnemu dolžniku le pravico do poplačila terjatve iz zastavljene nepremičnine z izvršbo na nepremičnine.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih upnik ni zaznamoval (163. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Več o prisilni in prostovoljni hipoteki: Miha Juhart, Hipoteka in neposredna izvršljivost, Pravni letopis 2008, Zbornik Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2008, str. 25 - 34; Aleš Galič, Hipoteka na nepremičnini, pridobljena v izvršilnem postopku, Pravni letopis 2008, Zbornik Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2008, str. 35 - 54; Vesna Rijavec: Civilno izvršilno pravo, GV Založba Ljubljana 2003, str. 231 - 235. Op. št. (2) : O tem sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 120/2007 z dne 14. 10. 2009, II Ips 669/2005 z dne 31.1.2008 in II Ips 76/2007 z dne 10.4.2008.