Jedro

Toženec je v spornem obdobju prejel denarno nadomestilo med brezposelnostjo, čeprav glede na odločbo in dejstvo, da mu je pravica do nadomestila med brezposelnostjo mirovala, do tega nadomestila v tem obdobju ni bil več upravičen. Na podlagi odločbe zavoda je prenehala upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo oz. je odpadla pravna podlaga. Zato je tožnik upravičen terjati povračilo izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki ga je toženec prejel v spornem obdobju, in sicer v skladu s 3. odstavkom 190. člena OZ, po katerem obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 609,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2012 dalje do plačila, vse v 15 dneh, v izogib izvršbi. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki tudi stroške tega postopka v višini 30,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev do plačila, pod izvršbo.

Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da do škode ni prišlo zaradi njega. Dne 18. 9. 2009 je podpisal pogodbo za določen čas z A. in se s tem dnem odjavil. V kolikor uslužbenka te odjave ni opravila, ni njegova krivda in tudi ne napaka, da so mu nakazali 609 EUR. S tem denarjem ni mogel obogateti, niti se okoristiti. Za preživnino ima blokiran tekoči račun. Pokojnine dobiva le 413,00 EUR, da z njo poplača vse položnice ter si kupi nekaj hrane.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožencu z odločbo št. ... z dne 7. 7. 2009 (priloga A/2) priznal pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas 24 mesecev, v prvih 3 mesecih v višini 407,65 EUR neto ter v naslednjih mesecih 355,23 EUR neto ter odločil, da se to nadomestilo izplačuje v obdobju od 16. 6. 2009 do 15. 6. 2011. Kasneje dne 15. 12. 2009 pa je tožnik izdal odločbo št. ..., s katero je odločil, da pravica toženca do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od 13. 10. 2009 dalje miruje, ker je toženec tega dne sklenil delovno razmerje za polni delovni čas in določen čas krajši od 12 mesecev.

Kot izhaja iz finančne kartice je toženec še oktobra in novembra 2009 prejel denarno nadomestilo med brezposelnostjo, čeprav glede na odločbo z dne 15. 12. 2009 in dejstvo, da mu je od 13. 10. 2009 pravica do nadomestila med brezposelnostjo mirovala, do tega nadomestila že od 13. 10. 2009 ni bil več upravičen. Tako, da je prišlo v tem obdobju do preplačila v znesku 609,04 EUR.

Na podlagi odločbe št. ... z dne 15. 12. 2009 je prenehala upravičenost do prejemanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo oz. je odpadla pravna podlaga. Že na podlagi citirane odločbe je tožnik upravičen terjati povračilo izplačanega denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki ga je toženec prejel v obdobju od 13. 10. 2009 oz. za mesec oktober 2009 v višini 246,58 EUR in za november 2009 362,46 EUR, to je skupaj 609,04 EUR in sicer v skladu s 3. odstavkom 190. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, v nadaljevanju OZ), po katerem obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.

Glede na citirano določbo 190. člena OZ je toženec ne glede na to, da ni zakrivil nastale situacije, saj je do preplačila prišlo zaradi zamika pri izdaji odločbe z dne 15. 12. 2009 o mirovanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, znesek 609,04 EUR tožniku dolžan vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tako kot je tožnik uveljavljal, to je od vložitve tožbe dalje.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbene navedbe v zvezi s smiselnim navajanjem toženca, da nima sredstev za vračilo vtoževanega zneska, ne vplivajo na rešitev predmetne zadeve. Pritožbeno sodišče v okviru pritožbenega postopka presoja le pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in ni pristojno na podlagi zatrjevanega socialnega stanja odločati o morebitnem odpisu dolga. Za reševanje tega vprašanja je pristojen tožnik, če bo toženec s posebno vlogo pri njem to uveljavljal.