Jedro

Opravljanje dela, ki omogoča eksistenco posameznika in njegove družine, ima konkretno za upnika nedvomno velik pomen. Ob upoštevanju, da se v povezavi z delom uresničujejo tudi druge socialne in gospodarske pravice in ob dejstvu, da je zagotavljanje pravice do varstva dela ustavna kategorija pa je opravljanje dela pomembno tudi za družbo kot celoto. Glede na pomen dejanja in okoliščine konkretnega primera je ustrezna denarna kazen v višini 4.000,00 EUR.

Izrek

Pritožbi upnika se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni v točki I. 1. tako, da se dolžniku za primer neizpolnitve njegove obveznosti v danem roku izreka denarna kazen v višini 4.000,00 EUR.

Dolžnik je dolžan povrniti upniku stroške pritožbenega postopka v višini 280,91 EUR.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v prvi točki izreka na podlagi izvršilnega naslova, in sicer pravnomočne in izvršljive sodbe Delovnega sodišča v Kopru, Oddelka v Novi Gorici z dne 25.5.2007, opr. št. Pd 1, dovolilo izvršbo zaradi izdejstvovanja dejanja, to je, da dolžnik pokliče upnika nazaj na delo in mu vzpostavi delovno razmerje s tem, da je dolžniku naložilo opravo tega dejanja v 8 dneh po prejemu sklepa, za primer neizpolnitve pa mu izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR (točka I. 1.), ter zaradi izterjave denarne terjatve na dolžnikova denarna sredstva (točka I. 2.). Sodišče je izvršilni predlog zavrnilo v delu, v katerem je upnik predlagal, da se izvršba dovoli tudi zato, da dolžnik upniku omogoči opravljanje dela – voznika vlečnega vozila (II. točka izreka) ter zavrglo v delu, v katerem je upnik predlagal za izterjavo svoje denarne terjatve izvršbo na dolžnikovo plačo in njegove nematerializirane vrednostne papirje (III. točka izreka). Zavrnilo je še višji zahtevek za povrnitev izvršilnih stroškov.

Zoper točko I. 1. navedenega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik po svojem pooblaščencu, in sicer v delu, kjer je sodišče dolžniku za primer neizpolnitve svoje obveznosti v danem roku izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR. V pritožbi navaja, da je dolžnik samostojni podjetnik in je denarna kazen v višini 500,00 EUR bistveno prenizka, saj 226. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ določa, da se dolžniku, ki je podjetnik, lahko izreče denarna kazen do 208.646,30 EUR. Dolžnik že več kot eno leto razpolaga s pravnomočno in izvršljivo sodbo, iz katere izhaja dolžnikova obveznost, ki še ni izpolnjena in gre za očitno izmikanje dolžnika, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je upniku delovno razmerje prenehalo nezakonito. Sodišče pri odmerjanju denarne kazni vsekakor ni upoštevalo pomena dejanja, ki ga mora opraviti dolžnik, sploh pa svoje odločitve, zakaj se mu denarna kazen v višini 500,00 EUR zdi primerna, ni dovolj obrazložilo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se dolžniku za primer neizpolnitev obveznosti izreče denarna kazen, kot jo je predlagal v predlogu za izvršbo oziroma podrejeno predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev v ponovno odločanje ter uveljavlja povrnitev svojih pritožbenih stroškov.

Pritožba je delno utemeljena.

Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o izrečeni denarni kazni za primer dolžnikove neizpolnitve obveznosti. Skladno z 226. členom ZIZ sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, ki jo lahko opravi le on (nenadomestna izpolnitev) ter izreče denarno kazen za primer nepravočasne izpolnitve, pri odmerjanju kazni pa sodišče upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera. V konkretnem primeru je upnik vložil predlog za izvršbo (med drugim) zaradi oprave nenadomestnega dejanja, in sicer vrnitve delavca na delo in vzpostavitve delovnega razmerja ter predlagal izrek denarne kazni po 226. členu ZIZ v višini 10.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tako izrečena denarna kazen prenizka, pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo pomena dejanja, ki ga mora opraviti dolžnik, pa utemeljen. Opravljanje dela, ki omogoča eksistenco posameznika in njegove družine, ima konkretno za upnika nedvomno velik pomen. Ob upoštevanju, da se v povezavi z delom uresničujejo tudi druge socialne in gospodarske pravice in ob dejstvu, da je zagotavljanje pravice do varstva dela ustavna kategorija (66. člen URS), pa je opravljanje dela pomembno tudi za družbo kot celoto. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je glede na pomen dejanja in okoliščine konkretnega primera ustrezna denarna kazen v višini 4.000,00 EUR, zaradi česar je pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se dolžniku za primer neizpolnitve naložene obveznosti v danem roku izreka denarna kazen v višini 4.000,00 EUR (3. tč. 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je upnik s pritožbo v pretežnem delu uspel (očitek o bistveno prenizki višini izrečene denarne kazni), je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških postopka (2. odst. 165. člena in 154. člen ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ) in naložilo dolžniku, da upniku povrne stroške, ki jih je imel s pritožbo, in sicer za pritožbo po tarifni št. 27/6 OT – 500 točk (229,50 EUR), 2% materialnih stroškov v višini 4,59 EUR in 20% DDV v višini 46,82 EUR, skupno 280,91 EUR.