Jedro

Vknjižba (so)lastninske pravice v korist udeležencev ni pogoj za to, da bi se lahko opravil postopek delitve, če udeleženca svojo (so)lastninsko pravico dokazujeta z drugimi listinami.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca postopka krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom solastno nepremičnino, stanovanje št. 11 v izmeri 98,90 m2, skupaj z enako oštevilčeno shrambo v pritličju, v objektu na naslovu Ž., ki je v zemljiški knjigi vpisana z ident. št. xxx in je v solasti predlagateljice do 3/10, nasprotnega udeleženca pa do 7/10, razdelilo tako, da se nepremičnina proda, kupnina pa razdeli med predlagateljico in nasprotnim udeležencem skladno z njunima deležema na njej. Prodajo bo izvedlo po določbah poglavja za cenitev in prodajo stvari Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), če bosta to predlagala oba solastnika, najkasneje v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa (I. točka izreka). Predlog nasprotnega udeleženca za odlog delitve stvari v solastnini z dne 19. 1. 2012 je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da skupne stroške postopka, ki znašajo 931,17 EUR, predlagateljica in nasprotni udeleženec trpita skladno s svojima solastnima deležema in naložilo nasprotnemu udeležencu, da povrne predlagateljici skupne stroške postopka, ki jih je založila, v višini 651,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep vlaga nasprotni udeleženec pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Opozarja, da je treba skladno s 119. členom ZNP, ki vsebuje določbe procesne narave, v predlogu za delitev stvari v solastnini navesti podatke o solastnikih in njihovih deležih na nepremičnini ter zemljiškoknjižne podatke ali predložiti listine, s katerimi se dokazuje lastninska pravica na nepremičnini. Predlagateljica v predlogu nepremičnine ni označila z zemljiškoknjižnimi podatki in jasno navedla solastnikov ter njihovih solastninskih deležev ali predložila zemljiškoknjižni izpisek za sporno nepremičnino. Sodišče prve stopnje bi jo zato moralo pozvati na dopolnitev predloga in v primeru nedopolnitve predlog zavreči. Nadalje navaja, da gre v tej zadevi za primerljiv procesni položaj, kot je urejen v postopku izvršbe na nepremičnine. Zato meni, da je potrebno pri razlagi določb ZNP upoštevati tudi določbe ZIZ. Lastništvo nepremičnine mora biti izkazano skladno z določbami ZIZ, ki v 1. odst. 168. člena zahteva označbo nepremičnine z zemljiškoknjižnimi podatki tako, da sodišče po uradni dolžnosti lahko preizkusi lastništvo nepremičnine. Zato je tudi v nepravdnem postopku delitve nepremičnine potrebno vprašanje lastninske pravice, ki se pojavlja kot predhodno vprašanje, rešiti le na kvalificiran način s pravnomočnim sklepom o vknjižbi lastninske pravice v korist udeležencev. Po zemljiškoknjižnih podatkih je pri sporni nepremičnini še vedno vpisana lastninska pravica družbe G., d.d., ki je v stečajnem postopku. Obravnavani primer je identičen s primerom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1542/2008, kjer je bil prekinjen nepravdni postopek delitve nepremičnine zaradi nevpisa lastninske pravice predlagatelja. Zato bi moralo tudi sodišče prve stopnje v tej zadevi na podlagi 3. odst. 118. člen ZNP v zvezi z 2. odst. 119. člena ZNP prekiniti postopek do pravnomočnosti sklepa o vknjižbi lastninske pravice na spornem stanovanju v korist predlagateljice in nasprotnega udeleženca ter predlagateljico napotiti na pravdo. S tem, ko je o vprašanju obstoja lastninske pravice odločalo v tem nepravdnem postopku kot o predhodnem vprašanju, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odst. 339. člena ZPP. Udeleženca tudi ne bosta mogla doseči prodaje predmeta po določbah ZIZ, kot ga predvideva določba 2. odst. 123. člena ZNP, saj prodaja nepremičnine v lasti tretje osebe ni mogoča in dopustna. Sodišče zmotno zaključuje, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec lastninsko pravico pridobila na spornem stanovanju na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2209/2003 z dne 12. 5. 2005. Navedena sodna odločba ne predstavlja pravne podlage za pridobitev lastninske pravice po 42. členu SPZ. Sodba tudi ne učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika, pač pa le med pravdnima strankama, in tako ne more biti podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja in nasprotnega udeleženca. Iz navedb predlagateljice in nasprotnega udeleženca izhaja, da sta pridobila lastninsko pravico na posameznem delu stavbe na podlagi prodajne pogodbe, sodišče pa pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom ni ugotavljalo. Udeleženca postopka sta v stečajnem postopku nad družbo G., d.d., ki teče pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr.št. St 517/2011, prijavila izločitveno pravico na sporni nepremičnini, ki s strani stečajnega upravitelja ni bila prerekana, kar je razvidno iz javno objavljenega seznama preizkušenih terjatev. Na podlagi priznanja izločitvene pravice bi lahko predlagateljica in nasprotni udeleženec dosegla vknjižbo pri stanovanju na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku. Vendar je predlagateljica umaknila svojo prijavo izločitvene pravice in je sodišče v stečajnem postopku s sklepom z dne 17. 10. 2012 ustavilo postopek preizkusa te pravice. S tem pa je predlagateljica onemogočila vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in v korist nasprotnega udeleženca in tako ogrozila njun pravni položaj zoper zemljiškoknjižnega lastnika predmetne nepremičnine. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. V primeru zavrnitve predloga za delitev stvari mora predlagateljica nositi tako skupne stroške kot stroške nasprotnega udeleženca.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga zavrnitev pritožbe. V bistvenem opozarja, da je bila sporna nepremičnina kupljena v izvenzakonski skupnosti udeležencev, ter je bilo v pravdnem postopku ugotovljeno, da sodi v njuno skupno premoženje in na njej določen delež predlagateljice in nasprotnega udeleženca. V času izdaje sodbe stanovanje še ni bilo vpisano v zemljiško knjigo, sedaj pa so zemljiškoknjižni podatki, kot jih ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, znani. Neutemeljeno je pritožbeno prikazovanje, da predlagateljica in nasprotni udeleženec nista solastnika sporne nepremičnine. Stečajna upraviteljica je obema priznala izločitveno pravico, predlagateljica pa je s stečajno upraviteljico oziroma zemljiškoknjižnim lastnikom tudi že sklenila uskladitveno pogodbo, kar je razvidno iz priložene listine, ki je podlaga za vpis lastninske pravice. Zato je neutemeljeno pritožbeno navajanje, da nepremičnine ne bo mogoče prodati, ker je kot lastnik še vedno vpisana družba G., d.d., v stečaju. Zemljiškoknjižni lastnik namreč lastninski pravici predlagateljice in nasprotnega udeleženca ne oporeka. Pravni položaj obeh udeležencev tako ni ogrožen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za delitev nepremičnine, konkretneje stanovanja s shrambo, ki je v zemljiški knjigi vpisana z ident št. x (oz. posamezni del št. 11 v stavbi 438 – Ž., k. o. X.), v katerem nasprotni udeleženec prebiva z družino.

6. Pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni očitek, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji po 119. členu ZNP, ki določa, da mora predlog za delitev stvari vsebovati opis stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev. Iz podatkov spisa je to razvidno. Predlagateljica je navedla, za katero nepremičnino gre, zemljiškoknjižni podatki nepremičnine so bili tekom postopka ugotovljeni, ob tem, da sporno stanovanje pred letom 2007 še ni bilo vpisano v zemljiški knjigi (glej list. št. 121). Prav tako je bilo že v predlogu navedeno, kolikšen je solastniški delež posameznega udeleženca na tej nepremičnini. Predložitve zemljiškoknjižnega izpiska zakon ne zahteva, saj zadošča navedba zemljiškoknjižnih podatkov (ki jih sodišče lahko samo preveri z vpogledom v knjigo, kar je tudi storilo) oziroma predložitev drugih listin, s katerimi se dokazuje lastninska pravica, če ta v zemljiški knjigi ni vpisana.

7. ZNP izrecno v 2. in 3. odst. 118. člena v zvezi z 9. členom določa, kdaj je treba postopek delitve nepremičnine prekiniti. Gre predvsem za primere, ko je med strankama spor o predmetu in o velikosti njihovih deležev. Med udeležencema v tem postopku ti vprašanji nista (bili) sporni. Nesporno med njima je, da gre za stanovanje, ki sta ga dejansko pridobila v času zunajzakonske skupnosti z delom, torej za skupno premoženje, na katerem ima predlagateljica delež do 3/10, nasprotni udeleženec pa 7/10. To stranki več čas postopka priznavata, izhaja pa tudi iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2209/2004 z dne 12. 5. 2005. 8. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti predmetni postopek iz razloga, ker je v zemljiški knjigi kot lastnik obravnavane nepremičnine še vedno vpisana družba G., d.d., ki je v stečajnem postopku (od 4. 4. 2011), torej, ker predlagateljica in nasprotni udeleženec v zemljiški knjigi (še) nista vpisana kot (so)lastnika, in sicer dokler udeleženca pri navedeni nepremičnini ne vknjižita svoje lastninske pravice. Pritožnikovo sklicevanje na smiselno uporabo 168. člena ZIZ, po katerem se v postopku izvršbe na predlog upnika na nepremičnini dolžnika zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika, ni na mestu. Po 110. členu ZNP v povezavi s 123. členom ZNP se v postopku delitve stvari smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ki se nanašajo na cenitev in prodajo, te pa so v 178. do 194. členu, ne pa tudi določba 168. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje ni v nasprotju z določbami ZNP ugotavljalo obstoja lastninske pravice udeležencev na nepremičnini, ki je predmet delitve, kot predhodnega vprašanja. Sam zakon dopušča, da lahko primeru nevpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi udeleženca postopka izkazujeta lastninsko pravico z drugimi listinami. Med njima pa vprašanje, da sta (dejanska) lastnika nepremičnine, sploh ni bilo sporno. Odločba Višjega sodišča v Mariboru I Cp 1542/2008 z dne 15. 10. 2008 tu ni uporabljiva. Stališče novejše sodne prakse (1) in teorije (2) namreč je, da vknjižbe lastninske pravice ne gre razumeti v absolutnem smislu, torej da pridobitelj pred vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi nima nobenih stvarnopravnih upravičenj. Vknjižba je namenjena in relevantna predvsem v razmerju do tretjih dobrovernih oseb, ki ne vedo, da je od zemljiškoknjižnega lastnika že prešla lastninska pravica na pridobitelja. Do pridobitve lastninske pravice v notranjem razmerju in v razmerju do tretjih nedobrovernih pride tako že z razpolagalnim pravnim poslom, ki ima dejansko moč, ali z odločbo državnega organa ali na podlagi zakona. Glede začetka učinkovanja stvarnopravnih upravičenj, kamor sodi tudi pravica zahtevati delitev stvari, ni več strogega razlikovanja med pravnoposlovnim in originarnim pridobitnim načinom. Glede na navedeno ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 1. odst. 339. člena v zvezi z 37. členom ZNP. K vprašanju, ali je izkazana lastninska pravica udeležencev na nepremičnini, ki je predmet delitve, je torej sodišče prve stopnje utemeljeno pristopilo.

9. Pritožba utemeljeno opozarja, da predlagateljica in nasprotni udeleženec nista postala lastnika stanovanja s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2209/2003, s katero se ugotavlja obseg skupnega premoženja, kamor sodi tudi kupljeno stanovanje, in deleži na njem. Gre za originaren (3) način pridobitve lastninske pravice, ki se s sodno odločbo le ugotavlja, ne pa z njo oblikuje. Takšna sodba ni sodna odločba v smislu 42. člena SPZ, s katero bi se šele pridobila lastninska pravica. Je pa listina, ki je lahko podlaga za vpis pravice. Pritožnik pravilno opozarja, da se le na njeni podlagi njuna pravica ne bi mogla vknjižiti v zemljiško knjigo, saj ne učinkuje zoper zemljiškoknjižnega lastnika, družbo G., d.d., - v stečaju (prim. 9. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Pri večkratnih zaporednih prenosih pravice je potrebna veriga listin, ki bi bile podlaga za prenos, od zemljiškoknjižnega lastnika do pridobitelja (prim. 150. člen ZZK-1). Pritožbeno sodišče v okviru pooblastila, ki mu ga daje 1. odst. 347. člena in 358. člen ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP), upoštevajoč dejstvo, da temelji odločanje v tej zadevi le na listinskem dokaznem gradivu, upoštevaje tudi pravočasno predložene listine v pritožbenem postopku s strani predlagateljice (k odgovoru na pritožbo) in nasprotnega udeleženca, ugotavlja, da sta udeleženca v stečajnem postopku St 517/2001 nad družbo G., d.d., prijavila izločitveno pravico na nepremičnini, vsak do svojega deleža, ki jima je bila s strani stečajne upraviteljice priznana, kar dejansko pomeni, da jima priznava (so)lastninsko pravico in da nepremičnina ne spada v stečajno maso. Dejstvo, da je predlagateljica nato umaknila svojo prijavo, ob tem, da izkazuje, da ji je stečajna upraviteljica izdala posadno listino in pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki v skladu s 3. odst. 40. členom ZZK-1 predstavlja podlago za vknjižbo lastninske pravice v njeno korist, ni ovira za vpis lastninske pravice v korist udeležencev (94. člen ZZK-1). Samo priznanje izločitvene pravice oziroma sklep o preizkusu terjatev v stečajnem postopku (še) ne zadošča za vknjižbo pravice. Glede na priznanje izločitvene pravice nasprotnemu udeležencu in vsebino navedene pogodbe, iz katere izhaja veriga zaporednih prenosov pravice od zemljiškoknjižnega lastnika do predlagateljice in nasprotnega udeleženca, pa ni razloga, da tudi nasprotni udeleženec ne bi pridobil takšne listine, kot jo ima predlagateljica, ki mu bo omogočila še izvedbo vpisa njegove pravice v zemljiški knjigi. Ob vsem navedenem se pritožbeno sodišče strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da pogoj za opravo delitve solastne stvari ni vpis lastninske pravice udeležencev v zemljiški knjigi, saj njuna stvarna upravičenja izhajajo iz drugih listin. Zemljiškoknjižni lastnik njuni pravici sploh ne oporeka, pač pa jo izrecno priznava. Zato ni ovire za opravo delitve stvari s sodno prodajo, kot nasprotno zmotno meni pritožnik. Rezultat tega postopka ne bo tako v ničemer vplival na družbo G., d.d., ali morebitne pravice tretje osebe.

10. Po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje predmetne nepremičnine ni mogoče deliti v naravi, nasprotni udeleženec, ki je predlagal, da namesto prodaje pripade stvar njemu, predlagateljici pa izplača denarno vrednost njenega deleža, pa nima sredstev (70. člen SPZ). Izpodbijani sklep o civilni delitvi je zato pravilen.

11. Nasprotni udeleženec neutemeljeno izpodbija tudi sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za odlog delitve stvari, saj za to ne navaja nobenih konkretnih ugovorov, ugotovljene okoliščine pa ne pomenijo upoštevnih razlogov za odlog delitve v smislu 3. odst. 70. člena SPZ.

12. Pravilna pa je tudi odločitev o (skupnih) stroških postopka, ki je v skladu s 35. in 126. členom ZNP. Sodišče prve stopnje je ugotovljene skupne stroške postopka, nastale pred sodiščem prve stopnje, razdelilo v sorazmerju z velikostjo solastnih deležev.

13. Glede na obrazloženo pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške. Slednje velja tudi za predlagateljico glede stroškov z odgovorom na pritožbo (1. odst. 35. člena ZPP).

(1) Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-591/10 z dne 2. 12. 2010. (2) J. Hudej in I. Ščernjavič, Pomisleki o nekaterih temeljnih izhodiščih stvarnega prava pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah, Pravna praksa št. 3/2012, GV Založba, in dr. M. Juhart o isti temi v PP št. 2/2013. (3) Na podlagi zakona v trenutku, ko se stečejo potrebni zakonski pogoji.