Jedro

Določb Odloka ni mogoče razlagati drugače, kot so zapisane in je tako dopustna le gradnja, ki jo prostorski akt izrecno dopušča in pod pogoji, ki jih določa, zato na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da čistilna naprava še ni zgrajena in da se tudi ostali objekti ne morejo priključiti nanjo, zato imajo minimalno komunalno preskrbo rešeno z greznicami.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor kot drugostopenjski upravni organ odpravilo odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič Rudnik št. 351-2762/2009-19 z dne 30. 6. 2010 (gradbeno dovoljenje) in zavrnilo zahtevek tožnikov za izdajo tega gradbenega dovoljenja.

V obrazložitvi te odločbe je upravni organ med drugim navedel, da je bilo s prvostopenjsko odločbo tožnikoma izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo – legalizacijo stanovanjskega objekta s parkirno nadstrešnico ter dozidavo stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. ... k.o. ... Območje nameravane gradnje se ureja z Odlokom o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja VP8/2 Dobrova (Uradni list RS, št. 67/2008, v nadaljevanju Odlok), ki v 2. členu ureja gradnjo že izvedenih nedovoljenih objektov. Odlok v 16.1. točki 16. člena izrecno določa, da se za odvajanje komunalne odpadne vode izvede kanalizacija, ki se zaključi s čistilno napravo z iztokom v levi pritok ... jarka. Lokacija čistilne naprave je predvidena na parceli z oznako A. Vsi objekti v ureditvenem območju občinskega lokacijskega načrta se priključijo na predvideno čistilno napravo. Iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja in PGD pa izhaja, da se bodo do izgradnje javne kanalizacije odpadne vode odvajale v obstoječo greznico stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. ... k.o. ..., ki je v lasti tožnikov. Takšna ureditev je zato po prepričanju toženke neskladna z določbami veljavnega prostorskega akta. Hkrati pa tudi ni izpolnjen pogoj 7. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1C, ki določa, da mora biti iz PGD razvidno, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba, če se gradi nov objekt. V 125. členu prehodnih in končnih določb ZGO-1C je določen tudi način uskladitve teh določb glede minimalne komunalne oskrbe, kjer so določene posamezne izjeme v 2. in 3. odstavku, za kar pa v konkretnem primeru pogoji niso izpolnjeni. Drugi odstavek omenjenega člana se navezuje na situacijo, če minimalna komunalna oskrba še ni zgrajena oziroma njena izgradnja ni predvidena. V takem primeru lahko investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi drugače, a ne v nasprotju s prostorskim aktom. Tretji odstavek določa, da lahko investitor zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike.

Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi med drugim navajata, da bo tudi njun objekt priključen na čistilno napravo, kar je v projektu tudi natančno prikazano. Odlok ni časovno opredelil, kdaj mora biti čistilna naprava zgrajena. Zato se tudi vsi obstoječi objekti v ureditvenem območju ne morejo takoj priključiti nanjo. Vsi obstoječi objekti v ureditvenem območju opravljajo svojo funkcijo že vrsto let in imajo rešeno minimalno komunalno preskrbo (odvajanje odpadne vode) z vodotesnimi nepretočnimi greznicami. Poleg tega Odlok izrecno ne predpisuje do izgradnje čistilne naprave ukinitve greznic za prehodno obdobje.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov za to pa ne navaja.

Prizadeta stranka A.A. v odgovoru na tožbo navaja, da je v zadevi sporna meja, šele ko bo ta nesporna, se bo lahko ugotavljal odmik od meje. Dejstva o naklonih in kanalizaciji je ne zanimajo in niso stvar njene pritožbe.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da iz PGD, ki sta ga tožnika priložila zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, izhaja, da se bodo do izgradnje javne kanalizacije odpadne vode odvajale v obstoječo greznico stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. ... k.o. ...

Takšna ureditev pa tudi po prepričanju sodišča ni skladna s 16.1. točko 16. člena Odloka, ki določa, da se za odvajanje komunalne odpadne vode izvede kanalizacija, ki se zaključi s čistilno napravo z iztokom v levi pritok ... jarka, ki je predvidena na parceli z oznako A. Zato pogoj iz 1. točke prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, v nadaljevanju ZGO-1) tudi po presoji sodišča ni izpolnjen. Ker določb Odloka ni mogoče razlagati drugače, kot so zapisane in je tako dopustna le gradnja, ki jo prostorski akt izrecno dopušča in pod pogoji, ki jih določa, na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožbeni ugovori, da čistilna naprava še ni zgrajena in da se tudi ostali objekti ne morejo priključiti nanjo, zato imajo minimalno komunalno preskrbo rešeno z greznicami. Odlok namreč ne določa, da je v vmesnem času, ko čistilna naprava še ni zgrajena, dopustno urediti odvajanje komunalne vode na kakšen drugačen način.

Legalnost ostalih objektov na območju urejanja oz. pogoji, pod katerimi so bila za te objekte izdana gradbena dovoljenja, niso stvar tega postopka. V zvezi s tem je treba pripomniti, da ZGO-1 ne pozna posebnega postopka za legalizacijo obstoječih objektov, temveč morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja za takšne objekte izpolnjeni vse pogoji po ZGO-1, enako kot za nameravane gradnje. Investitor, ki je gradnjo objekta pričel brez gradbenega dovoljenja, prevzame tveganje, da za to gradnjo pod pogoji, ki bodo veljali v času odločanja o njegovi vlogi, ne bo mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja.

Ker morajo biti za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni vsi pogoji iz 66. člena ZGO-1, je že neizpolnitev pogoja iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1 razlog za zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja.

Kar se tiče naklona strehe, pa sodišče pojasnjuje, da je glede na določbo 66. člena ZGO-1 bistveno, da je projekt skladen s prostorskim aktom, vsa morebitna odstopanja dejanskega stanja od dovoljenega pa so stvar inšpekcijskih postopkov, in ne obravnavanega.

Glede na navedeno in ker tudi na našlo razlogov za odpravo izpodbijane odločbe, na katere pazi po uradni dolžnosti, je sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Zavrnitev tožbe zajema tudi stroškovni zahtevek (4. odstavek 25. člena ZUS-1). Ker v tožbi niso bila navedena nobena dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z določbo 2. alinee 2. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.