Jedro

Glede na določbe 20.a člena ZIZ mora biti pisna izjava upnika vročena priporočeno po pošti (šesti odstavek), predložiti pa je treba glede na tretji odstavek dokazilo o vročitvi. To pa povratnica, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni prejel, ni.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izvršilni predlog zavrnilo. Predlagana je bila izvršba zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi notarskega zapisa. Določena je pogojna predčasna zapadlost celotne terjatve za primer, če dolžnik zamuja ali zamudi s plačilom dvakrat zapored ali trikrat v pogodbenem obdobju, zato je treba uporabiti določbo tretjega odstavka 20.a čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kjer je določeno, kako se zapadlost v takem primeru dokazuje. Notarski zapis ni primeren za izvršbo, iz njega samega ne izhaja, da bi upničina terjatev že zapadla v celoti, upnica pa ni dokazala, da bi se to zgodilo, iz priložene povratnice in poštnega zaznamka na ovojnici je razvidno, da dolžniku pošiljka ni bila vročena, torej ni izkazala vročitve pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Le-ta se namreč dokazuje s predložitvijo dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku.

Zoper sklep se je upnica pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da se sklep spremeni tako, da se izvršbo dovoli. Dejstvo je, da je bila pošiljka dolžniku poslana priporočeno po pošti in dolžnik pošiljke, čeprav je že prej bil o njej obveščen, ni dvignil, in je bila pošiljka poslana na naslov, ki je vpisan v sodnem registru. Gre za pravno osebo. Dejansko vročitev tako nadomešča fikcija vročitve. Gre za problem dolžnika in organizacije njegovega poslovanja, ki bi moralo biti tako, da zagotovi sprejemanje pisem. Ob tem se upnik sklicuje na določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Če bo obveljalo stališče sodišča, da mora biti izjava upnika o zapadlosti terjatve dolžniku dejansko vročena, bi ob nesprejemanju poštnih pošiljk v praksi to pomenilo, da upnik izvršbe v takih primerih ne bi mogel izpeljati kljub obstoju izvršilnega naslova. To je v nasprotju z načeli pravičnosti in pravne države. Pogoji so torej celo strožji, kot za primer vročanja v sodnih postopkih. Sploh pa v času, ko je bil sklepan notarski zapis, določba 20.a čl. ZIZ še ni veljala in notar ni opozoril strank na kake druge dodatne pogoje zapadlosti, kot tiste v sporazumu. V 3. čl. notarskega sporazuma je bilo dogovorjeno, da v primeru odstopa od pogodbe iz razloga neizpolnjevanja priznava dolžnik obstoj terjatve v višini celotnega neplačanega posojila z dotedanjo obrestno mero in stroški, ki zapadejo v plačilo v osmih dneh po pisnem prejemu upnikovega obvestila o odstopu. To pa ne pomeni, da dolžnik mora dejansko prevzeti obvestilo oziroma, da mora upnik dolžniku dejansko vročiti izjavo o odstopu. V skladu s pogodbo o dolgoročnem kreditu bi bilo iz 10. čl. razumeti, da glede predčasne odpovedi pogodbe šteje dan oddaje priporočene pošiljke banke in ne morebiti dan vročitve. Banka je izjavo o odstopu od kreditne pogodbe in zahtevo po takojšnji vrnitvi dolga poslala dolžniku priporočeno po pošti dne 5.11.2008. V notarskem zapisu iz leta 2004 torej ni bil dogovorjen pogoj vročitve obvestila, pač pa le prejem upnikovega obvestila. To ne pomeni prevzema. Če se upošteva 10. čl. pogodbe o predčasni odpovedi pogodbe, je to dan oddaje priporočene pošiljke, to je 5.11.2008. Gotovo ne more biti zapadlost obveznosti, ki izhajajo iz notarskega zapisa, odvisna zgolj od enostranske dolžnikove odločitve, da ne bo prejemal priporočenih pošiljk. Stališče sodišča je torej neživljenjsko. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98) je v 20. čl. določil, da je notarski zapis izvršljiv, če dolžnik v njem soglaša z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost terjatve pa se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z notarskim zapisom, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino. Če zapadlosti ni mogoče dokazati na navedeni način, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla. Drugi dokazi niso dovoljeni. Če sta se stranki dogovorili kot v konkretnem primeru za takojšnjo zapadlost terjatve, če je dolžnik zamudil s plačilom posameznih obrokov, seveda ni mogoče dokazati zapadlosti zgolj z notarskim zapisom, s čimer se strinja tudi upnik ter je moral upnik izvršljivost konkretizirati v predlogu za izvršbo in ponuditi ustrezen dokaz v smislu 20. čl. ZIZ. V Uradnem listu RS, št. 17/2006 je bil dne 17.2.2006 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-C), ki je pričel veljati 4.3.2006, torej po tem, ko sta stranki sklenili (pravni prednik upnika, banka ter dolžnik) pogodbo o dolgoročnem kreditu dne 19.5.2004 in po sklenitvi notarskega zapisa z dne 21.5.2004. S to novelo je bil spremenjen tudi 20. čl. ZIZ, ki je uredil izvršljivost notarskega zapisa v členu 20.a in je olajšal in poenostavil upnikom način dokazovanja zapadlosti terjatve, če ta ni odvisna od poteka roka, navedenega v zapisu, pač pa od nekega drugega dejstva, ki je naveden v notarskem zapisu (v konkretnem primeru odstop zaradi nerednih plačil). Zato navedbe upnika v tej smeri, da čl. 20.a ZIZ ob sklepanju pogodbe oziroma notarskega zapisa še ni veljal, niso razumljive, saj mu je olajšano dokazovanje zapadlosti in je prav na podlagi 20.a člena ZIZ predlagal izvršbo in dokazoval zapadlost oziroma izvršljivost. Stranki sta v pogodbi glede predčasne odpovedi v 10. čl. res določili, da je potrebna priporočena in obrazložena izjava banke, da se pogodba predčasno odpove in se za datum prejema izjave banke šteje dan oddaje priporočene pošiljke o predčasni odpovedi pogodbe. Vendar pa pogodba ne more predstavljati izvršilnega naslova. Ta je v konkretni zadevi lahko le notarski zapis. V njem pa je 3. členu med drugim določeno, da v primeru zamude in odstopa zapade terjatev s stroški in obrestmi v odplačilo v roku 8 dni po prejemu upnikovega pisnega obvestila o odstopu. Upnik mora torej podati pisno obvestilo o odstopu, ki ga mora dolžnik tudi prejeti. Glede na določbe 20.a člena ZIZ mora biti pisna izjava upnika vročena priporočeno po pošti (šesti odstavek), predložiti pa je treba glede na tretji odstavek dokazilo o vročitvi. To pa povratnica, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni prejel, ni.

Ker v primeru obvestila upnika o odstopu od pogodbe dolžnika s priporočeno pošiljko ne gre za pravdni postopek, je neutemeljeno sklicevanje upnika na določbe ZPP glede vročanja.

Iz povedanega se izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi kršitev, na katere po uradni dolžnosti pazi, ni zasledilo (drugi odstavek 350. čl. ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).