Jedro

V postopku za delitev stvari se po poteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP na predlog vsakega od udeležencev prodaja po določbah ZIZ opravi v nepravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor predlagatelja zoper plačilni nalog N 27/2015 z dne 5. 11. 2015. 2. Predlagatelj v pravočasni pritožbi nasprotuje odmeri sodne takse po tarifni številki 9511 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki velja za nepravdni postopek. Pojasnjuje, da bi se ta morala obračunati po tarifni številki za izvršilni postopek, saj je bil nepravdni postopek zaključen, ker stranke v tridesetdnevnem roku niso skupaj predlagale prodaje v nepravdnem postopku (123. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Kot bistveno navaja, da načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 12. 1990 ni več aktualno. Opozarja na odločbe Višjih sodišč, in sicer na sklepe III Cp 1768/1999, VSL II Cp 1282/2012, III Ip 3935/2013 in VSC Cp 720/2003, ki po mnenju pritožnika potrjujejo stališče, da se v obravnavanem primeru delitev solastne nepremičnine opravi s prodajo v izvršilnem postopku po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se ugovoru zoper plačilni nalog ugodi, oziroma podredno, razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zmotno je stališče pritožnika, da se po preteku tridesetdnevnega roka iz drugega odstavka 123. člena ZNP prodaja na predlog udeležencev opravi v izvršilnem postopku. Besedilo citiranega določila se namreč glasi: „Po preteku tega roka lahko predlaga vsak udeleženec na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena nadaljevanje postopka s prodajo stvari po določbah zakona o izvršilnem postopku o razdelitvi stvari (20. poglavje) ...“ Besedni zapis 123. člena ZNP jasno poudarja, da se nadaljuje postopek, ki je že tekel, t. j. nepravdni postopek za delitev stvari. Jezikovna razlaga je prva stopnja, s katero se določi možni besedni pomen pravnega pravila, in hkrati stopnja, ki določa zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti(1). Ker je zakonsko besedilo jasno, pritožnikova razlaga spornega določila, da se v obravnavanem primeru nepravdni postopek za razdelitev stvari konča oziroma se prodaja nadaljuje v izvršilnem postopku, ni prepričljiva. Zato ne držijo navedbe pritožnika, da je stališče, zavzeto v načelnem pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča VSS z dne 19. 12. 1990(2), že preseženo, saj se zakonodajna ureditev citiranega določila od sprejema pravnega mnenja dalje ni spreminjala.

5. Drugačne odločitve pritožnik ne more doseči niti s sklicevanjem na posamezne odločbe Višjega sodišča (sklep III Cp 1768/1999, sklep VSC Cp 720/2003 in sklep III Ip 3935/2013). Citirane odločbe namreč ne potrjujejo razlage pritožnika, da se nepravdni postopek konča po izteku tridesetdnevnega roka, še manj, da je sodno takso treba odmeriti po tarifni številki ZST-1, ki velja za izvršilni postopek. Ne držijo namreč pritožbene navedbe, da je sodišče v sklepu III Cp 1768/1999 zapisalo, da se delitev nepremičnine opravi s prodajo po pravilih ZIZ in ne gre za prodajo v nepravdnem postopku. Citirani sklep, kakor tudi sklep III Ip 3935/2013, določata le, da sklep, s katerim je v nepravdnem postopku določeno, da se delitev solastne nepremičnine opravi s prodajo, predstavlja izvršilni naslov. Tudi sklep VSC Cp 720/2003 ne potrjuje stališča pritožnika, da se nepravdni postopek konča. Iz slednjega izhaja le, da imajo stranke, če med njimi obstoji sporazum o višini deležev na solastni stvari in načinu delitve, možnost predlagati delitev stvari po 105. - 110. členu ZNP ali izvršbo po 234. - 237. členu ZIZ. Res sicer iz sklepa II Cp 1282/2012 izhaja, da se nepravdni postopek konča, če ni predloga za prodajo stvari po določbah ZNP. Vendar se s tem stališčem to sodišče iz pojasnjenih razlogov ne strinja in pripominja, da ena odločba še ne predstavlja ustaljene sodne prakse.

6. Prvostopenjsko sodišče je torej pravilno odmerilo sodno takso po tarifni številki 9511 ZST-1, ki velja za (nepravdni) postopek cenitve in prodaje stvari. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

7. O stroških pritožbenega postopka je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške. Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): M. Pavčnik, Teorija prava, GV Založba, 2011, str. 369 Op. št. (2): Vrhovno sodišče je na podlagi jezikovne razlage zaključilo, da se civilna delitev izpelje v nepravdnem postopku, ne glede na vrsto pravil o prodaji (ne glede na to ali se uporabijo določbe nepravdnega ali izvršilnega postopka), in opozorilo, da vseh določil ZIZ (tedaj ZIP) ni mogoče uporabiti v primeru delitve s prodajo stvari po določilih ZIZ. Da vsa določila ZIZ ne pridejo v poštev (temveč le tista, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev v odnosu do solastne stvari), izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1446/2009.