Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Na pritožbene navedbe, da obtožnica zoper obdolženega še ni vložena, saj je bila v ugovornem postopku vrnjena ODT zaradi dopolnitve preiskave, zaradi česar je zadeva še vedno v fazi sodne preiskave in posledično tudi ni mogoče odrediti podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja za obdobje enega leta, temveč le za šest mesecev, je pritožniku odgovorilo že prvostopno sodišče, ki je pojasnilo (točka 13 in ostale izpodbijanega sklepa), da gre v predmetni zadevi za procesno situacijo, ko je bil odrejen ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in se je tudi pričel izvajati v fazi preiskave, zatem pa je bila vložena obtožnica, ob reševanju ugovora zoper obtožnico pa je zunajobravnavni senat zadevo vrnil tožilstvu, da le-to zahteva dopolnitev preiskave, kar je le-to v roku tudi storilo.
Pritožba zagovornika obdolženega M.V. se zavrne kot neutemeljena.
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ugodilo predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo odrejeno in podaljšano s sklepi sodišča, ki so podrobneje navedeni v izreku izpodbijanega sklepa, s katerimi je bilo N.A. ali komurkoli drugemu po njenemu pooblastilu prepovedano odtujiti in obremeniti nepremičnino - stanovanje št. 26 v stavbi št. xx k.o. 882 - R., na naslovu x, R. K., ter Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu - Zemljiški knjigi pa je bilo odrejeno, da v zemljiško knjigo vpiše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve navedene nepremičnine, katere lastnica je N.A. tako, da se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljša za čas enega leta, to je do 10. 2. 2021. V nadaljevanju pa je bilo prav tako ugodeno predlogu Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu in se je začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki je bilo odrejeno s sklepom, opr. št. I K 999472015 z dne 31. 7. 2019, s katerim je bilo: družbi E. T. d.o.o., s poslovnim naslovom x, R. K., ki jo zastopa G. J., roj. X. X. 19X2 v S. G., s stalnim bivališčem S. k. xx, P., kot prejemnici protipravno pridobljene premoženjske koristi, oz. njenemu zakonitemu zastopniku ali katerikoli drugi pooblaščeni osebi ali drugemu organu navedene pravne osebe:
1. prepovedano razpolaganje z denarnimi sredstvi do višine 40.000,00 EUR na TRR računu št. SI56 x, odprtem pri NKBM d.d., U. V. K. 4, M. ter banki naloženo, da odreče izplačilo denarnih sredstev iz njenega TRR ter
2. prepovedana odtujitev in obremenitev nepremičnine na naslovu N. Š. 11A, R. n. K. (parcelna št. 884/5 in parcelna št. 883/3, vse k.o. xx - R.) ter Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu - Zemljiški knjigi odrejeno, da v zemljiško knjigo vpiše zaznambo prepoved odtujitve in obremenitve navedene nepremičnine, katere lastnica je družba E. T., d.o.o., N. Š. 11A, R. K., še podaljšalo za čas 1 (enega) leta - tj. do 31. 1. 2021. 2. Zoper tak sklep se je pritožil zagovornik obdolženega M.V. s predlogom, da pritožbeno sodišče predlog ODT Slovenj Gradec za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zavrže oziroma temu podrejeno, zavrne kot neutemeljen. Pritožnik nadalje navaja, da je z izpodbijanim sklepom prišlo do bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitev temeljnih ustavnih pravic obdolženca.
3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.
4. Po oceni pritožnika je zmotno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da zoper obdolženca že teče kazenski postopek, kar utemeljuje podaljšanje začasnega ukrepa za obdobje enega leta. Po oceni obdolženca je namreč kazenska zadeva še vedno v fazi sodne preiskave, saj po stališču pritožnika obtožnica zoper obdolženca še ni vložena na sodišču, saj je bila po vložitvi, zaradi sklepa zunajrazpravnega senata vrnjena na državno tožilstvo, kar po oceni obrambe pomeni, da obtožnica zoper obdolženca na sodišču ni bila vložena, tako da je v obravnavani zadevi podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja za obdobje enega leta v nasprotju z določbo tretjega odstavka 502.b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zaradi česar bi bilo potrebno predlog ODT za podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja zavreči. V nadaljevanju pritožbe pa pritožnik izpostavlja tudi, da po njegovi oceni, kot je to navajal v ugovoru zoper obtožnico, še ni z dovolj veliko verjetnostjo dokazan obseg oškodovanja oziroma ni dokazano, da je oškodovanje upnikov sploh nastalo. V nadaljevanju se pritožnik sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča in to predvsem v delu, od koder izhaja, da mora začasno zavarovanje ustrezati ocenjeni vrednosti premoženjske koristi, ki naj bi bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Glede na cilj ukrepa je namreč nedopustno zavarovati več, kot bo dopustno odvzeti. Ker po oceni obdolženčevega zagovornika v obravnavanem primeru obseg domnevnega oškodovanja še ni bil ugotovljen, je torej tudi predlagani ukrep začasnega zavarovanja za vrednost, ki še sploh ni bila ugotovljena, nesorazmeren in neproporcionalen poseg v ustavno pravico do zasebne lastnine in druge ustavno zajamčene pravice. V nadaljevanju pritožnik prvostopnemu sodišču očita, da se z obsegom varovanja in okoliščino, ali je s takšnim obsegom zavarovanja pritožniku onemogočeno preživljanje, sodišče ni ukvarjalo in izpostavlja tudi, da za družbo E. T. glede na prepoved razpolaganja z dobroimetjem na tekočem računu v višini 40.000,00 EUR to pomeni, da navedena družba ne more več poslovati oziroma je njeno poslovanje onemogočeno.
5. Ker je po mnenju pritožnika ukrep začasnega zavarovanja iz razloga, ker še ni poznan obseg morebitnega oškodovanja, nesorazmeren, so v tem delu podane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, obdolžencu pa so zaradi izpodbijanega sklepa kršene temeljne ustavne pravice 33., 34., 50. in 53. člena Ustave Republike Slovenije.
6. S pritožnikom pa ni mogoče soglašati. Za katero bistveno kršitev določb kazenskega postopka bi naj šlo, pritožnik ob vsem navedenem ni pojasnil, saj ni navedel niti tega, za katero konkretno kršitev (po kateri točki in odstavku) 371. člena ZKP bi naj sploh šlo. Zakaj konkretno bi naj bili pri obdolžencu kršeni navedeni členi Ustave Republike Slovenije, pa v pritožbi prav tako ni konkretizirano.
7. Na pritožbene navedbe, da obtožnica zoper obdolženega še ni vložena, saj je bila v ugovornem postopku vrnjena ODT zaradi dopolnitve preiskave, zaradi česar je zadeva še vedno v fazi sodne preiskave in posledično tudi ni mogoče odrediti podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja za obdobje enega leta, temveč le za šest mesecev, je pritožniku odgovorilo že prvostopno sodišče, ki je pojasnilo (točka 13 in ostale izpodbijanega sklepa), da gre v predmetni zadevi za procesno situacijo, ko je bil odrejen ukrep začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in se je tudi pričel izvajati v fazi preiskave, zatem pa je bila vložena obtožnica, ob reševanju ugovora zoper obtožnico pa je zunajobravnavni senat zadevo vrnil tožilstvu, da le-to zahteva dopolnitev preiskave, kar je le-to v roku tudi storilo. Gre torej za dopolnitev preiskave po vloženi obtožnici in ne v fazi preiskave, o čemer skuša prepričati pritožnik. Zunajobravnavni senat je namreč zahteval preiskavo (dopolnitev preiskave) po vložitvi obtožnice, ker ni mogel odločiti o vloženem ugovoru zoper obtožnico. Šele, ko bo preiskava (dopolnitev) opravljena, lahko zunajobravnavni senat meritorno odloči o ugovoru, ki do tedaj sploh še ni bil rešen. Zato je, ne glede na to, da se opravlja preiskava, to še vedno postopek pred zunajobravnavnim senatom, v fazi, ko le-ta odloča o ugovoru zoper obtožnico.1 Zato so vsa pritožbena izvajanja v tej smeri neutemeljena.
8. Brez podlage pa so tudi pritožbena izvajanja v smeri, da v obravnavani zadevi še ni bil z dovolj veliko verjetnostjo dokazan obseg oškodovanja. Kot je pritožniku bilo že obrazloženo v točki 12 izpodbijanega sklepa, pa tudi že v prejšnjih sklepih pritožbenega sodišča z dne 8. 10. 2019 in 5. 12. 2018, za odreditev in tudi za podaljšanje začasnega zavarovanja zadoščajo že utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s katerim je bila pridobljena premoženjska korist. Vrnitev obtožnice zaradi dopolnitve preiskave pa tudi ne pomeni, da ni razlogov za sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno. V konkretni zadevi je prvostopno sodišče s sklepom o preiskavi, ki je postal pravnomočen 17. 10. 2018, ugotovilo obstoj utemeljenega suma, da sta obdolženca v sostorilstvu izvršila kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem odstavku 227. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, s katerim sta upnikom družbe E T. d.o.o. povzročila premoženjsko škodo in si v tej smeri pridobila protipravno premoženjsko korist. 9. Soglašati pa ni mogoče s pritožnikom niti v delu, ko navaja, da se prvostopno sodišče z vprašanjem, ali je z obsegom zavarovanja pritožniku onemogočeno preživljanje, sodišče v izpodbijanem sklepom sploh ni ukvarjalo. Takšne navedbe so namreč v nasprotju z razlogi, ki jih je v točki 15 navedlo prvostopno sodišče, ko je pojasnilo, da ne držijo trditve pritožnika, da je z obsegom zavarovanja družbi E. T. d.o.o. onemogočeno njeno "preživetje", kot to zatrjuje zagovornik. Prav tako je prvostopno sodišče pojasnilo tudi, da z začasnim zavarovanjem, ki je bilo zoper družbo E T. d.o.o. odrejeno na TRR in na nepremičnino, ni bilo poseženo na celotno premoženje družbe E. T. d.o.o., saj je slednja še lastnica priklopnega vozila in nepremičnin, kot je to vse podrobneje navedeno v točki 15 izpodbijanega sklepa. In glede na to, da je sodišče prve stopnje v točki 15 izpodbijanega sklepa z razlogi, s katerimi soglaša tudi pritožbeno sodišče, pojasnilo, na čem temeljijo zaključki o sorazmernosti med ocenjeno vrednostjo premoženjske koristi in vrednostjo zavarovanega premoženja, pa se kot neutemeljen pokaže tudi pritožbeni očitek v smeri nesorazmernosti ukrepa.
10. Glede na vse navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev, ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.
11. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ki jo je podal zagovornik obdolženca, po tar. št. 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.
1 Obtožbeni postopek se začne z vložitvijo obtožnice in konča z njeno pranomočnostjo. Tako dr. Z. Dežman, A. Erbežnik, Kazensko procesno pravo Republike Slovenije, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 806, 825.