Jedro

Sodišče lahko v skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP stranki v primeru, če ta zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka rok zamudila iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje izhajalo iz pravilnega stališča, da je vzrok za zamudo upravičen le v primeru, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. V pritožbi vztraja pri navedbah, da je odgovor na tožbo vložila pravočasno, saj na enodnevno zamudo pri prenosu pošiljke ni imela nobenega vpliva. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni navedla konkretnejših razlogov, iz katerih bi izhajalo, da je do zamude prišlo zaradi razloga izven njene sfere, saj je navajala, da je poštni delavec, ki je bil zadolžen za prenos pošiljk iz pošte A. na pošto B., sporno pošiljko pozabil v službenem vozilu. Naslednjega dne jo je našel drug delavec in jo takoj predal pošti B., ki je opravila sprejem. Vztraja, da ravnanja svojega delavca, zaradi katerega je prišlo do zamude, ni mogla niti predvideti niti odvrniti. Po njenem mnenju je šlo za nepredvidljiv dogodek, ki je izjemno redek in glede na velik obseg dnevno odpremljenih pošiljk vsekakor opravičljiv.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, sprejeta odločitev pa je tudi materialno pravno pravilna.

5. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo in sklepom opr. št. Pd 9/2019 z dne 11. 6. 2019 ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, nezakonita, in tožbenemu zahtevku v pretežnem delu ugodilo. Zamudno sodbo po določbi 318. člena ZPP je izdalo zato, ker je tožena stranka odgovor na tožbo vložila (šele) 7. 3. 2019, to je po poteku 15-dnevnega roka za odgovor, ki se je iztekel 6. 3. 2019. Tožena stranka je v pritožbi zoper zamudno sodbo in sklep, ki jo je vložila 27. 6. 2019, podala tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, glede katerega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom presodilo, da ni utemeljen.

6. Sodišče lahko v skladu s prvim odstavkom 116. člena ZPP stranki v primeru, če ta zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka rok zamudila iz upravičenega vzroka. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje izhajalo iz pravilnega stališča, da je vzrok za zamudo upravičen le v primeru, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki.

7. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bil odgovor na tožbo v obravnavani zadevi vložen 7. 3. 2019 in ne 6. 3. 2019, za kar se zavzema pritožba. To jasno dokazuje datum na potrdilu sprejemne pošte na povratnici sporne pošiljke v prilogi B 17. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je bil odgovor na tožbo vložen po poteku 15-dnevnega roka iz drugega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl.), kar predstavlja pravno podlago za izdajo zamudne sodbe po prvem odstavku 318. člena ZPP.

8. Pravilna je tudi nadaljnja presoja sodišča prve stopnje, da je razlog, s katerim je tožena stranka opravičevala zamudo roka za pravočasno vložitev odgovora na tožbo, očitno neupravičen. Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na ravnanje svojega delavca (voznika poštnega vozila), češ da je ta del pošte, ki je bila pripravljena za prevzem s strani sprejemne pošte in med katero je bil tudi sporen odgovor na tožbo, v noči iz 6. 3. 2019 na 7. 3. 2019 pozabil v službenem vozilu. Navedeno po pravilni presoji sodišča prve stopnje ne predstavlja okoliščin, nastalih izven sfere tožene stranke, zato vzrok za zamudo roka za vložitev odgovora na tožbo ni bil upravičen v smislu določbe prvega odstavka 116. člena ZPP. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje je zato materialno pravno pravilna, nasprotne pritožbene navedbe pa neutemeljene.

9. Ker niso podani s pritožbo uveljavljeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).