Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V drugem odstavku 53. člena ZIZ je uzakonjeno razpravno načelo, ki dolžniku nalaga aktivnost pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. V kolikor dolžnik dejstev, s katerimi ugovor utemeljuje, ne navede in predloži dokaze, se ugovor šteje za neutemeljenega.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo ustavilo za znesek 200,00 EUR iz naslova plačane preživnine za mesec junij 2013 in v tem obsegu ugovor zavrglo (I. točka izreka). V preostalem delu pa je odločilo, da se ugovor dolžnika zavrne (II. točka izreka).
2. Zoper navedeno odločitev se dolžnik pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov v pritožbi ne opredeljuje. Navaja, da se ne strinja z navedbo sodišča, da je zakonita zastopnica upnikov izrecno zanikala dogovor o plačevanju polovice preživnine v odgovoru na ugovor, saj je v njem priznala ravno nasprotno, torej, da sta se dogovorila za plačevanje polovice preživnine za določen čas (mesec ali dva). Zakonita zastopnica upnikov ga ni nikoli opozorila, da ne zmore plačevati položnic za otroka in da ji mora zaradi tega plačevati celotno preživnino. Glede navedb sodišča, da kot dolžnik ni predlagal zaslišanja strank v zvezi z njunim ustnim dogovorom glede plačevanja polovice preživnine, je pojasnil, da ni vedel oziroma ni bil poučen, da lahko z zaslišanjem to dokaže ter da bi lahko slednje predlagalo sodišče in ju povabilo na zaslišanje. Navaja, da sta imela z zakonito zastopnico upnikov dne 27. 8. 2013 razgovor pred CSD, kjer sta se dogovorila, da bo hči E.P. od 1. 9. 2013 do nadaljnjega živela pri dolžniku in prilaga zapisnik z razgovora pred CSD. Predlaga, da sodišče delno umakne sklep o izvršbi v delu, ki se nanaša na zavarovanje še ne zapadlih preživninskih terjatev za upnico E.P. od 1. 4. 2013, saj hči od 1. 9. 2013 živi pri njem.
3. Zakonita zastopnica upnikov v odgovoru na pritožbo v celoti vztraja pri predmetni izvršbi. Izpostavlja, da do izvršbe sploh ne bi prišlo, če bi dolžnik izpolnjeval svojo obveznost. Zapisnika z razgovora pred CSD pa sploh ni prejela, ker je dolžnik rekel, da bo prevzel oba in ji nato enega izročil, kar pa ni storil. Navaja, da za oba otroka še vedno plačuje položnice, kupuje obutev, oblačila, potrebščine in naproša sodišče, da čim prej odloči o zadevi.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavani izvršilni zadevi teče izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi izvršilnega naslova, sodne poravnave Okrožnega sodišča v M. N 46/2004 z dne 14. 9. 2004, sklepa Okrožnega sodišča v M. N 436/2010 z dne 20. 10. 2010 in obvestil CSD št. 567-880/2003-3 z dne 31. 3. 2012 in z dne 31. 3. 2013 ter št. 12012-1057/2010 z dne 31. 3. 2012 in z dne 31. 3. 2013. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil ugovor in uveljavljal delno plačilo, o čemer je sodišče prve stopnje odločalo z izpodbijanim sklepom.
6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo in pravilno pojasnilo, da so neobrazložene ugovorne navedbe dolžnika o obstoju ustnega dogovora z zakonito zastopnico upnikov za polovično plačilo preživnine, saj za te trditve ni ponudil nobenih dokazov. V drugem odstavku 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je uzakonjeno razpravno načelo, ki dolžniku nalaga aktivnost pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. V kolikor dolžnik dejstev, s katerimi ugovor utemeljuje, ne navede in predloži dokaze, se ugovor šteje za neutemeljenega. Breme dokazovanja je tako na dolžniku in ne na sodišču, kot v pritožbi izpostavlja dolžnik. Dolžnik je bil o navajanju dejstev in predlaganju dokazov poučen v pravnem pouku sklepa o izvršbi in zavarovanju z dne 12. 6. 2013 (drugi odstavek pravnega pouka) in bi za zatrjevani ustni dogovor z zakonito zastopnico upnikov lahko predlagal izvedbo dokazov, zato so neutemeljene njegove pritožbene navedbe v tej zvezi.
7. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je zakonita zastopnica upnikov v odgovoru na ugovor pojasnila, da dogovor o plačilu polovice preživnine zaradi njenih dolgov dolžniku, ni bil nikoli sklenjen, saj mu ničesar ne dolguje, torej ga je izrecno zanikala, kot to pravilno zaključuje sodišče prve stopnje. Kot že pravilno obrazloženo v izpodbijanem sklepu, pa terjatev iz naslova zakonite preživnine ni mogoče pobotati (5. točka 316. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). V odgovoru na ugovor je zakonita zastopnica navedla, da je dolžniku rekla le, da lahko kakšen mesec ali dva plačuje po 100,00 EUR mesečno za oba otroka, če bo zmogla plačati položnice. Ker naslednjih nekaj mesecev ni nakazal nič, je vztrajala pri plačilu celotne preživninske obveznosti. Pritožbena graja zaključka sodišča prve stopnje, da je upnica dogovor zanikala, se tako izkaže za neutemeljeno. Pritožbeno sodišče pa dolžniku še pojasnjuje, da ni mogoča odpoved preživnine za vnaprej, ker taka odpoved pravici do preživnine po 128. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) nima pravnega učinka.
8. Glede dolžnikovih navedb o sestanku na CSD in dogovoru, da upnica E.P. od 1. 9. 2013 živi pri njem, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov, kot to določa načelo stroge formalne legalitete in po katerem, je dolžnik preživninski zavezanec za plačilo preživnine tudi za upnico E.P.. V izvršilnem postopku namreč ni mogoče presojati materialne pravne pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova in v njem ugotovljene obveznosti, ampak mora izvršilno sodišče obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova le prisilno izvršiti, vse dokler ni ta izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ). V kolikor pa bo dolžnik za upnico E.P. na podlagi izvršilnega naslova (kar zapisnik o razgovoru pred CSD ni) pridobil upravičenje za izterjavo preživnine od 1. 9. 2013, pa bo imel na voljo ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ oziroma nasprotno izvršbo po 67. členu ZIZ.
9. Šibko finančno stanje dolžnika obveznosti plačila preživnine upnikoma ne razbremenjuje. Predstavlja le oviro, zaradi katere bo lahko oprava izvršbe v nadaljevanju otežena ali onemogočena. Rizik uspeha izvršbe pa je v celoti na strani upnikov.
10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.
11. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker ti niso bili priglašeni.