Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Strankin dvom v pristranskost posameznega sodnika je lahko le podlaga za izločitev sodnika in ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku.
Predlog se zavrne.
1. Na predlog tožeče stranke kot upnice je Okrajno sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino - zoper toženca kot dolžnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojno listine, s katerim je toženca zavezalo tožeči stranki plačati 138 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2012 do plačila, zaradi izterjave navedenega zneska pa je dovolilo izvršbo z rubežem toženčevih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Po ugovoru toženca je sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka v pravdnem postopku odločilo Okrajno sodišče v Sežani.
2. Toženec je najprej predlagal izločitev sodnika, ki mu je bila zadeva dodeljena v sojenje, po zavrnitvi njegove zahteve pa je zahteval, ,,da se spor ne vodi pred Okrajnim sodiščem v Sežani, ampak se o sporu odloči pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki je zadevo že predhodno obravnavalo v okviru postopka pred Centralnim oddelkom za verodostojno listino." Naknadno je zahtevo utemeljil s trditvijo, da je izločitev sodnika zahteval zato, ker je izgubil zaupanje vanj, saj je predhodno v zadevi P. kljub neopravljeni storitvi nezakonito odločil, da mora toženec terjatev plačati in je v njegovo breme dovolil izvršbo, čeprav je Okrajno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da listine, ki so bile predložene, ne predstavljajo verodostojne listine kot izvršilnega naslova. Ker njegovi zahtevi za izločitev sodnika ni bilo ugodeno, je zahteval, naj o sporu odloči drugo sodišče. Okrajno sodišče v Ljubljani je predlagal zato, ker je primer že obravnavalo in pri tem ugotovilo, da tožeča stranka ni predložila verodostojnih listin.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.
5. Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča toženec utemeljuje s trditvami, ki se tičejo izključno razpravljajočega sodnika in se nanašajo na nestrinjanje z njegovimi dosedanjimi odločitvami v nekaterih drugih postopkih, ki so tekli zoper toženca. Strankin dvom v pristranskost posameznega sodnika (ki se je v konkretnem primeru glede na sklep predsednika Okrajnega sodišča v Sežani Su 220100/2012-318 z dne 18. 10. 2012 izkazal za neutemeljenega) pa je lahko le podlaga za izločitev sodnika in ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku. Vrhovno sodišče je zato toženčev predlog zavrnilo.