Jedro

Tožeča stranka bi morala dokazati, da izvirajo motnje, ki otežkočajo uporabo njene nepremičnine iz uporabe zemljišča tožene stranke, da to presega krajevno običajno mero, ali pa da povzroča znatnejšo škodo. Doslej je bilo v postopku ugotovljeno dejansko stanje le glede odvajanja odpadne vode po ceveh na tožničino zemljišče v taki meri, da je nudilo podlago za ugoditev temu delu zahtevka. Ker sodišče na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti, da toženka svojih nepremičnin ne uporablja na način, ki naj bi otežkočal uporabo tožničine nepremičnine, je sklepalo, da toženka ni uspela dokazati, da vznemirjanje tožnice ne izvira iz toženkine nepremičnine. Takemu stališču glede dokaznega bremena pa ni mogoče pritrditi. Tožeča stranka bi lahko v postopku uspela le, če bi dokazala vsa prej našteta odločilna dejstva po 5. čl. ZTLR.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da poskrbi, da se ne bodo odtekale odpadne vode, zlasti straniščnica in gnojnica z njenega zemljišča parc. št. 17/1 na tožničino zemljišče parc. št. 20 iste k.o. Razen tega da mora opustiti odvajanje zgoraj nevedenih tekočin po ceveh na tožničino parcelo št. 20 s parcele št. 16 preko parcele št. 17/1. Hkrati je s sklepom zavrglo tožbeni zahtevek (prav tožbo) v delu, s katerim naj bi tožnica zahtevala, da tožena stranka poskrbi, da ne bodo odtekale ostale odpadne vode iz kuhinje, kopalnice in od pralnega stroja ter meteorne vode z njenega zemljišča parc. št. 17/1 na tožničino zemljišče parc. št. 20. Proti navedeni sodbi se je pritožila toženka. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije navaja, da ne ovira izvajanja tožničine lastninske pravice. Sodišče druge stopnje je kršilo določbo 375. čl. ZPP, ker ni presodilo pritožbenih navedb o odločilnih dejstvih. Toženka ogleda svojih zemljišč ni branila, ni pa dovolila ogleda stavb, ker se je sklicevala na to, da je bilo o zadevi že pravmomočno odločeno. Načelo kontradiktornosti je bilo kršeno, ker toženki ni bil omogočen ogled tožničinih nepremičnin ob prisotnosti izvedenca. Če ni podana kršitev iz 11. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, je pa vsekakor podana kršitev iz 13. tč. istega člena.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožnici, ki je vložila odgovor. V njem izpodbija toženkine revizijske navedbe ter predlaga, da revizijsko sodišče revizijo zavrže, podrejeno pa, da jo zavrne kot neutemeljeno. Revizija je utemeljena.

Po 5. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih mora lastnik pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežkočajo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo. Prepovedano pa je brez posebnega pravnega naslova motenje s posebnimi napravami. Tožnica je s tožbenim zahtevkom zahtevala, da lastnik sosednje nepremičnine poskrbi, da ne bodo odtekale odpadne vode, zlasti straniščnica in gnojnica z njegovega zemljišča na tožničino zemljišče in opusti odvajanje teh tekočin po ceveh na tožničino zemljišče. Takemu tožbenemu zahtevku je bilo tudi ugodeno. Tožena stranka je ugovarjala predvsem, da se je odtekanje voda z njenega višjega zemljišča na nižje tožničino obravnavalo že preje v drugem postopku, ki se je končal z umikom tožbe in odpovedjo zahtevku. Tudi sedaj je zanikala, da bi odpadna voda z njenega zemljišča povzročala škodo na tožničinih nepremičninah. Pri tem se je sklicevala na še višje ležeče kmetije in tudi na tožničino neustrezno gradnjo. Pritrditi je treba reviziji, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da so podani pogoji za ugoditev zahtevku po citirani določbi Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Tožeča stranka bi morala dokazati, da izvirajo motnje, ki otežkočajo uporabo njene nepremičnine iz uporabe zemljišča tožene stranke, da to presega krajevno običajno mero, ali pa da povzroča znatnejšo škodo. Doslej je bilo v postopku ugotovljeno dejansko stanje le glede odvajanja odpadne vode po ceveh na tožničino zemljišče v taki meri, da je nudilo podlago za ugoditev temu delu zahtevka. Glede na povezanost obeh zahtevkov, kot sta postavljena, pa o tem delu ni možno samostojno odločati. Da bi ugotovilo odtekanje odpadnih voda z zemljišča tožene stranke na zemljišče tožeče stranke (vsebovano v prvem delu tožničinega zahtevka), je prvo sodišče opravilo ogled na kraju samem in pribavilo izvedeniško mnenje Inštituta za geologijo, geotehniko in geofiziko Geološkega zavoda Slovenije. Izvedba teh dokazov je bila pomanjkljiva, ker tožena stranka, ki v postopku do zadnje glavne obravnave ni bila zastopana po odvetniku, ni omogočila ogleda svojih nepremičnin. Tožena stranka je na zadnji obravnavi predlagala ponovitev teh dokazov, vendar sodišče njenemu predlogu ni ugodilo. Ker sodišče na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti, da toženka svojih nepremičnin ne uporablja na način, ki naj bi otežkočal uporabo tožničine nepremičnine, je sklepalo, da toženka ni uspela dokazati, da vznemirjanje tožnice ne izvira iz toženkine nepremičnine. Takemu stališču glede dokaznega bremena pa ni mogoče pritrditi. Tožeča stranka bi lahko v postopku uspela le, če bi dokazala vsa prej našteta odločilna dejstva po 5. čl. ZTLR. Ker sodišči prve in druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nista dovolj ugotovili dejanskega stanja, je revizijsko sodišče po 2. odst. 395. čl. Zakona o pravdnem postopku razveljavilo obe sodbi in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da po dopolnitvi postopka o stvari ponovno odloči. Glede na to, da je bilo treba sodbi že iz navedenega razloga razveljaviti, se revizijsko sodišče ni ukvarjalo z zatrjevanimi kršitvami določb pravdnega postopka.

V ponovnem postopku bo potrebno z izvedbo nadaljnjih predlaganih dokazov zanesljivo ugotoviti, če in v kakšnem obsegu vpliva odpadna voda z zemljišča tožene stranke na tožničine nepremičnine. Tako se bo ugotovilo tudi, koliko se tožbeni zahtevek nanaša na motnje, ki so bile predmet obravnavanja v pravdni zadevi P .../79 in koliko so se okoliščine od tedaj spremenile. Šele potem bo mogoče znova odločiti o tožničinih zahtevkih.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 3. odst. 166. čl. ZPP.