Jedro

Sodišče je tisto, ki mora spoštovati procesne določbe glede vrstnega reda poplačila, 208. člen pa mu nalaga, da opravi narok, ki je bil tudi opravljen in da se ob tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki je ugotovljeno na naroku. Seveda zakon vseh možnih situacij ne more predvideti, če je sodišče ugotovilo, da je prišlo do prenehanja družbe kot pravne osebe, bi lahko vpogledalo v javno knjigo, register, saj je njegova dolžnost, da upnika, ki ima prednostno pravico do poplačila, tudi poplača.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem obsegu - zadnja alinea 5. točke izreka (ko je odločeno, da se del glavnice upnika A. S. d.d. v zadevi z opr. št. In 1 v višini 39.738,85 EUR poplača iz zneska, dobljenega s prodajo dolžnikovih nepremičnin) ter v točki 6 izreka razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je izdalo sklep o poplačilu. V 1. točki je odločilo, da je dolžnik dolžan upniku L. d.o.o. - v stečaju povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 170,16 EUR, v točki 2 je odločilo povrniti stroške upniku J. Z. (261,70 EUR), pod točko 3 o povrnitvi stroškov upniku Le. K. (122,10 EUR) in pod točko 4 o povrnitvi stroškov upniku A. S. d.d. (1.107,43 EUR). Pod točko 5 je odločilo, da se iz zneska, dobljenega s prodajo dolžnikovih nepremičnin, ki znaša 47,100 EUR poplačajo izvršilni stroški ter davek na promet nepremičnin, kot tudi del glavnice upnika A. S. d.d. v zadevi z opr. št. In 1 v višini 39.738,85 EUR (točka 5 izreka) ter pod točko 6 v posledici navedene odločitve še sklenilo, da se izvršilni postopki v vodilni izvršilni zadevi in pristopniki v izvršilnih zadevah, kot je določno opredeljeno v izreku, ustavijo. V razlogih je pojasnilo, da je bila nepremičnina prodana, upniku so priglasili nadaljnje izvršilne stroške, ki so priznani (odločitev pod točko 1 do 4), ti stroški imajo po 198. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) prednost pri poplačilu, pa tudi davek na promet nepremičnine in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo nepremičnino. Zatem pa se upniki poplačajo po vrsti, kot so pridobili zastavno pravico. Glede na podatke zemljiške knjige ima prednostno pravico poplačila L. K. d.d. pod dn. št. 1 in je šele zatem vpisana zastavna pravica v korist upnika A. S. d.d. pod dn. št. 1. Ugotovilo pa je, glede na pisanje, ki se vrnilo z navedbo, da L. K. d.d., ni več upnik, pač pa je to N. K.B.M. ter jo je sodišče pozvalo, da izkaže prehod, da je terjatev njena oziroma izkaže pravno nasledstvo z opozorilom, da ji sicer ne bo poplačalo. Pravnega nasledstva ni izkazala, navedla pa je, da naj bi terjatev na podlagi pogodbe o odstopu in prevzemu terjatve in potencialnih obveznosti dne 15.5.1994 bila prenesena na Agencijo za sanacijo bank in hranilnic Ljubljana, zdaj D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje, d.o.o. - v likvidaciji, katere predstavnik je pristopil na razdelitveni narok in vložil obračun terjatve, toda prehoda terjatve ta družba ni izkazala z listino, ki jo zahteva 24. člen ZIZ. Sodišče pa je vezano na podatke, ki so navedeni v zemljiški knjigi ter je zato, ker upnica v korist, katere je vpisana hipoteka, to je L. K. d.d., ne obstoji več, zaključilo, da ji terjatve ne more poplačati, zato je poplačalo zastavnega upnika, ki je prednostno pravico do poplačila pridobil kasneje.

D.S.U., družba za svetovanje in upravljanje d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju D.S.U.) in N. K. B. M. d.d. , sta se zoper sklep pritožili, napadata 5. točko sklepa, uveljavljata vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se iz zneska, dobljenega s prodajo dolžnikovih nepremičnin, ki so obremenjene s hipoteko pritožnika, najprej poplača pritožnik, le podredno naj se sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče je poplačalo le izvršilne upnike, razlogi, na podlagi katerih poda zaključek, da hipotekarni upnik ni upravičen do poplačila, pa so pravno zmotni. Pravilna je ugotovitev, da je kot prvo vpisana hipoteka v korist L. K. d.d., ki tudi ne obstoji več. Vendar pa iz sodnega registra, ki je javna knjiga in izpis pritožnika prilagata pritožbi, izhaja, da je prišlo do pripojitve k drugi pritožnici, ki je torej univerzalna pravna naslednica hipotekarne upnice, kot je vpisana v zemljiški knjigi. Za prenos hipoteke pa ni potrebno, da se sprememba hipotekarnega upnika vknjiži v zemljiško knjigo (tako tudi sklep VS RS z dne 11.6.2009, opr. št. II Ips 75/2009). Če je vpisan hipotekarni upnik prenehal na podlagi pripojitve k drugi pritožnici, bi sodišče moralo poplačati drugo pritožnico. To seveda velja le ob predpostavki, da pritožnika nista dokazala prenos terjatve. Tudi v tem delu so razlogi sklepa napačni. Izpostavljata, da pritožnika nista upnika v izvršilnem postopku, zato zanju določba 24. člena ZIZ ne more veljati. Za cesijo terjatve pa se ne zahteva obličnost (436 - 445. člen Zakona o obligacijskih razmerjih – ZOR) in zato podlage za zahtevo, ki jo je podalo sodišče, da bi prenos terjatve moral biti izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino, ni, sicer pa to listino prilagata pritožbi. Tudi sodišče bi ju, če je štelo, da je prenos sporen, lahko pozvalo k predložitvi dokazov v primernem roku. Ta dejstva pa med strankama niso bila sporna, torej med pritožnikoma, ki sta soglasno zatrjevala, kot cedent oziroma cesionar, da je prišlo do prenosa terjatve. Priglašata pritožbene stroške.

Upnik A. S. je na pritožbo odgovoril. Odgovor na pritožbo v tem postopku ni predviden, zato ga sodišče druge stopnje ni obravnavalo (prim. 366. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje nosilnim razlogom pritožbe. Po določbi 197. člena ZIZ se iz zneska, dobljenega s prodajo, poplača najprej po vrstnem redu stroške izvršilnega postopka, zatem davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnin in zatem morebitna terjatev iz naslova zakonite preživnine. Te določbe so v postopku spoštovane. 198. člen ZIZ pa določa vrstni red drugih terjatev, prednost imajo terjatve, zavarovane z zastavno pravico, prednostno pravico pa ima v tem primeru pravna oseba, ki je, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, še vedno vpisana v zemljiški knjigi, a ne obstoji več, kar uveljavlja tudi pritožba in je tudi po presoji pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje, da v takem primeru poplačilo ni mogoče in se poplača upnik, ki ima slabši vrstni red zastavne pravice, napačen. Sodišče je tisto, ki mora spoštovati procesne določbe glede vrstnega reda poplačila, 208. člen pa mu nalaga, da opravi narok, ki je bil tudi opravljen in da se ob tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki je ugotovljeno na naroku. Seveda zakon vseh možnih situacij ne more predvideti, če je sodišče ugotovilo, da je prišlo do prenehanja družbe kot pravne osebe, bi lahko vpogledalo v javno knjigo, register, saj je njegova dolžnost, da upnika, ki ima prednostno pravico do poplačila, tudi poplača, tega ni storilo, zato ni ugotovilo, kdo je pravni naslednik. Ta izpis prilagata pritožnika, iz njega pa izhaja prav to, kar trdita, in sicer, da gre za univerzalno pravno nasledstvo zaradi pripojitve, to naj bi bila druga pritožnica. Tudi 24. člen ZIZ ni pravilno uporabljen, saj se nanaša le na vstop novega upnika oziroma dolžnika, pritožnici pa nista upnika v tem izvršilnem postopku, sta le udeleženca (16. člen ZIZ). Če je med njima soglasje (cedent in cesionar) glede odstopa terjatve, ni nobene potrebe po dokazovanju, in je upnik tisti (druga pritožnica, če je res univerzalni naslednik zastavnega upnika s prednostno pravico do poplačila), ki lahko določi, komu naj se izpolni (prvi odstavek 280. člena Obligacijskega zakonika - OZ). V posledici nepravilne uporabe procesnih določb ZIZ in tudi materialnih določb OZ, sodišče prve stopnje relevantnih dejstev ni ugotovilo, torej ali je druga pritožnica res univerzalna pravna naslednica hipotekarnega upnika, ki ima prednostno pravico do poplačila pred družbo A. d.d., glede katerega je sodišče odločilo, da se delno poplača iz zneska, dobljenega s prodajo, kot tudi ni posledično ugotovilo višine terjatve, kar je podlaga za sklep o poplačilu iz zneska, dobljenega s prodajo ter je zato pritožbeno sodišče ugodilo pritožbama, sklep v izpodbijanem obsegu (zadnja alineja 5. točke in v posledici 6. točka) razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da v okviru gornjih napotkov ponovno v razveljavljenem delu odloči (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).