Jedro

V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti (10. člen ZDSS-1). Izbirna pravica iz prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca. Ta ima možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pa pri sodišču posebne pristojnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je v tej zadevi krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju. Po pravnomočnosti tega sklepa bo spis odstopljen v reševanje navedenemu sodišču. Zoper sklep se pritožuje tožnik iz razloga kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je v tej zadevi krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju. Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče tako sklenilo, ker je tožena stranka podala ugovor krajevne pristojnosti, saj sta se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi dogovorili za pristojnost Delovnega sodišča na Ptuju. Sodišče je pri tem upoštevalo 22. in 69. člena Zakona o pravdnem postopku. Izpodbijani sklep je napačen. Pravdni stranki sta v pogodbi o zaposlitvi sicer res določili krajevno pristojnost Delovnega sodišča na Ptuju, vendar je pri izdaji sklepa prišlo do napačne uporabe specialnih določb postopka, saj so bila upoštevana zgolj določila ZPP, ne pa tudi določila specialnejšega Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki v 10. členu prepoveduje sklenitev sporazuma o krajevni pristojnosti v postopku v delovnih sporih. Izbirna pravica iz prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti. Tožnik je navedel okoliščine, na podlagi katerih je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju, kar pomeni, da je ob upoštevanju prepovedi iz 10. člena ZDSS-1 pristojno naslovno sodišče in ne Delovno sodišče v Mariboru. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da je krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. V skladu z določbo 8. člena ZDSS-1 je sodišče pravilno odločilo, da je krajevno pristojno za odločanje Delovno sodišče v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju. To sodišče je splošno krajevno pristojno za tožnika. Delo, kot se je opravljalo po tožniku, se ni opravljalo na območju naslovnega sodišča v Kranju. Šele, če bi se opravljalo na območju naslovnega sodišča, bi to bilo krajevno pristojno, ker pa se je delo opravljalo izven tega območja, za tožbo, vloženo pred naslovnim sodiščem ne pride v poštev določilo izbire krajevne pristojnosti.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi. S tem, ko je sledilo ugovoru tožene stranke, da je v tem sporu krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, to je določbe Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) o krajevni pristojnosti. Tožena stranka se je sklicevala na to, da sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili, da bo za morebitne spore iz te pogodbe pristojno Delovno sodišče v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju. Tožnik utemeljeno opozarja na določbo 10. člena ZDSS-1 o tem, da se v postopku v delovnih sporih stranke oziroma udeleženci, ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti. Prvi odstavek 8. člena ZDSS-1 določa, da je v primerih, kadar je tožeča stranka delavec za odločanje, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, pristojno tudi sodišče na območju katerega se opravlja, ali se je opravljalo delo, ali bi se moralo opravljati delo ter sodišče na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Tako daje ta določba delavcu izbirno pravico glede kraja vložitve tožbe. Vendar pa je izbirna pravica iz prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pa pri sodišču posebne pristojnosti. Tožnik je v tožbi izrecno navajal okoliščino, da je delo opravljal v A.. Ker se je sodišče prve stopnje sklicevalo le na 10. člen ZDSS-1, torej da je bila krajevna pristojnost v primeru spora dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, sodišče ni imelo pogojev, da bi se izreklo za krajevno nepristojno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo to nadaljevalo z obravnavanjem tožbe po vsebini.