Jedro

Relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka očita revizija sodišču zaradi neupoštevanja določbe 247. člena ZPP, ki določa, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Takšna določba velja tudi za invalidsko komisijo, če jo sodišče določi kot izvedenca in imajo zato stranke možnost na podlagi drugega odstavka 247. člena ZPP zahtevati njeno izločitev, kar morajo zahtevati najpozneje do začetka dokazovanja z izvedencem oziroma v osmih dneh po sprejemu sklepa o postavitvi izvedenca. Vendar to velja samo v primeru, če jo je sodišče s sklepom postavilo za izvedenca, kar pa v spornem primeru iz spisa ne izhaja. Sodišče je izvedenska mnenja invalidskih komisij uporabilo samo kot listine, zato o izločitvi izvedenca v takem primeru ni mogoče govoriti.

Invalidska komisija je izvedenski organ tožene stranke, ki ga kot takega določajo ustrezne določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Revizija pravilno navaja, da je izvedenec lahko izločen iz razlogov kot sodnik, pri čemer je za sodnika v 70. členu ZPP določeno, da v primerih, naštetih v tem členu, ta ne sme opravljati sodniške funkcije, izvedenec pa je izločen na zahtevo stranke. To pomeni, da gre v drugem primeru za izločitev na predlog strank, ki mora biti podan v določenem roku, v prvem primeru pa za izločitev po samem zakonu (če se sodnik ne izloči, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker iz spisa ne izhaja, da bi bila invalidska komisija postavljena za sodnega izvedenca, revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev odločbe tožene stranke št. I-905.501 z dne 30.3.1998, in na priznanje pravice do invalidske pokojnine zaradi invalidnosti I. kategorije, do katere je prišlo zaradi poškodbe pri delu.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajal je, da razlogi sodbe nasprotujejo vsebini listin in izvedenskim mnenjem, da bi morala biti invalidska komisija kot izvedenec izločena, ker je organ tožene stranke, da izpodbijana sodba nima razlogov o bistvenih dejstvih in okoliščinah in da sodišče ni upoštevalo izvedenskih mnenj postavljenih izvedencev. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotovilo nobene očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka v izpodbijani sodbi, prav tako pa ne zmotne uporabe materialnega prava, kar je moralo preizkušati po uradni dolžnosti, ker revizija glede tega ni predlagala preizkusa izpodbijane sodbe.

Revizija očita sodišču bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker razlogi sodbe nasprotujejo vsebini listin, to je izvedenskim mnenjem, ki jih je pribavilo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da na način, kot to uveljavlja revizija, ni mogoče bistveno kršiti določb zakona o pravdnem postopku, saj revizija spregleda, kaj je bistveno za sojenje. Bistvena je namreč določba 8. člena ZPP, po kateri odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, katera dejstva se štejejo za dokazana. Sodnik ni vezan na izvedensko mnenje, ampak si le ustvari svoje prepričanje na njegovi podlagi. Zato razlogi sodbe, tudi če so v nasprotju z vsebino izvedenskega mnenja, ne pomenijo bistvene kršitve določb pravdnega postopka, še posebej ne na način, kot to skuša uveljavljati revizija.

Relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka očita revizija sodišču zaradi neupoštevanja določbe 247. člena ZPP, ki določa, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Takšna določba velja tudi za invalidsko komisijo, če jo sodišče določi kot izvedenca in imajo zato stranke možnost na podlagi drugega odstavka 247. člena ZPP zahtevati njeno izločitev, kar morajo zahtevati najpozneje do začetka dokazovanja z izvedencem oziroma v osmih dneh po sprejemu sklepa o postavitvi izvedenca. Vendar to velja samo v primeru, če jo je sodišče s sklepom postavilo za izvedenca, kar pa v spornem primeru iz spisa ne izhaja. Sodišče je izvedenska mnenja invalidskih komisij uporabilo samo kot listine, zato o izločitvi izvedenca v takem primeru ni mogoče govoriti.

Invalidska komisija je izvedenski organ tožene stranke, ki ga kot takega določajo ustrezne določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Revizija pravilno navaja, da je izvedenec lahko izločen iz razlogov kot sodnik, pri čemer je za sodnika v 70. členu ZPP določeno, da v primerih, naštetih v tem členu, ta ne sme opravljati sodniške funkcije, izvedenec pa je izločen na zahtevo stranke. To pomeni, da gre v drugem primeru za izločitev na predlog strank, ki mora biti podan v določenem roku, v prvem primeru pa za izločitev po samem zakonu (če se sodnik ne izloči, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker iz spisa ne izhaja, da bi bila invalidska komisija postavljena za sodnega izvedenca, revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

Zadnjega očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da sodbi nimata razlogov o bistvenih dejstvih in bistvenih okoliščinah, zakaj sodišči nista upoštevali izvedenskega mnenja postavljenih izvedencev ter obširne zdravstvene dokumentacije, revizijsko sodišče ni moglo sprejeti.

Ravno glede tožnikovega zdravstvenega stanja in izvida nevrologa z dne 24.11.1997 (ki je na strani 7 izpodbijane sodbe pomotno označen kot 27.11.1997) ter 24.11.1997 kot datuma nastanka invalidnosti I. kategorije, kar revizija izrecno podčrtava, ima izpodbijana sodba obsežne razloge, zakaj tega datuma sodišče ne sprejema. Datum, ki ga tožnik kot datum nastanka invalidnosti I. kategorije navaja v pritožbi in reviziji, ne ustreza niti datumu iz njegovega modificiranega tožbenega zahtevka na listovni št. 19, kdaj naj bi pri tožniku nastopila I. kategorija invalidnosti, niti zdravniškemu izvidu z dne 30.3.1998, ki ugotavlja bistveno poslabšanje zdravstvenega stanja tožnika. Zato je po mnenju revizijskega sodišča res ostalo odprto drugo vprašanje, ki pa ni predmet revizijskega očitka in sploh ne revizijske presoje, ali je bilo dejansko stanje glede tega dela odločitve ugotovljeno pravilno ali ne. Vendar to ne daje pravne podlage za ugotovitev tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jo izpodbijani sodbi očita revizija.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.