Jedro

Po prvem odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče predpisani rok. V predmetni zadevi se je rok iztekel 8. 12. 2012. Ker pa je bila ta dan sobota, ko prvostopenjski organ ne dela, se je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP ta rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, to pa je bil v obravnavanem primeru ponedeljek 10. 12. 2012. Tega dne pa je prvostopenjski organ vlogo že prejel, zaradi česar tožnikova vloga ni bila prepozna.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Velenje, 11094-171/2012-0900-1238 z dne 18. 1. 2013 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 285 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Velenje (v nadaljevanju prvostopenjski organ), zavrgel tožnikovo vlogo za subvencijo za samozaposlitev (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka pa izhaja, da v postopku niso nastali posebni stroški. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik 10. 12. 2012 vložil vlogo za dodelitev subvencije za samozaposlitev. Iz vloge, zaposlitvenega načrta tožnika in podatkov iz uradnih evidenc, je bilo ugotovljeno, da je tožnik 25. 10. 2012 zaključil delavnico „Priprava na samozaposlitev“, samozaposlitev pa je realiziral 30. 11. 2012, ko se je samozaposlil kot direktor in so(lastnik) v novoustanovljenem podjetju, ki je bilo registrirano po podpisu zaposlitvenega načrta za vključitev v subvencijo. Katalog ukrepov aktivne politike zaposlovanja 2012 (v nadaljevanju Katalog) na podlagi 36. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) podrobneje opredeljuje izvajanje posameznega programa aktivne politike zaposlovanja. Glede programa spodbujanja samozaposlovanja z dodelitvijo subvencije za samozaposlitev je v Katalogu kot merilo upravičenosti med drugim določeno tudi, da mora vlagatelj oddati vlogo najkasneje v 8 dneh po realizirani samozaposlitvi, samozaposliti pa se mora najkasneje v 60 dneh po zaključku delavnice „Priprava na samozaposlitev.“ Na navedeno merilo je bil tožnik opozorjen. Tožnik bi moral vlogo za dodelitev subvencije vložiti najkasneje do 8. 12. 2012, ko je poteklo 8 dni od realizirane samozaposlitve. Ker jo je vložil po preteku predpisanega roka, je vlogo bilo treba zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep zavrnilo, saj je ocenilo, da je sklep prvostopenjskega organa pravilen in zakonit. Sklicuje se na rok 8 dni za vložitev vloge po realizirani samozaposlitvi, ki je materialni rok in se ne podaljšuje. Tožnik bi moral vlogo oddati do 8. 12. 2012 osebno pri prvostopenjskemu organu ali do 8. 12. 2012 poslati vlogo priporočeno po pošti. Ker je vlogo oddal osebno 10. 12. 2012, je predpisani rok zamudil. Tožnik navedeni sklep izpodbija in v tožbi uveljavlja tožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da bi moral tožnik vlogo oddati najkasneje 8. 12. 2012, vendar pa tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ nista upoštevala določb prvega, drugega in četrtega odstavka 7. člena ZUP. Iz slednjih izhaja, da mora organ pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice. Uradna oseba mora, kadar glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, stranko na to opozoriti. Organ mora skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Tožnik je vlogo za subvencijo za samozaposlitev vlagal osebno. Tožnik ni pravnik, je laik, po poklicu stojni tehnik. Podani pravni pouk v vlogi je razumel, kot da je dovoljeno vlogo oddati le osebno. V petek 7. 12. 2012 pred oddajo vloge je urejal prijavo na ZZZS, OE Ravne na Koroškem, Izpostavi Slovenj Gradec, kjer so imeli težave in mu prijave niso pravočasno uredili, zaradi česar tega dne ob 13.20 uri vloge osebno ni mogel več oddati pri prvostopenjskemu organu. Ker je bila zadnji dan roka sobota, je bil tožnik prepričan, da lahko vlogo odda v ponedeljek 10. 12. 2012. Ker je vlogo oddal osebno 10. 12. 2012 pri prvostopenjskemu organu, je bila vloga zavržena. Tožnik navaja, da ni bil poučen o možnosti oddaje vloge priporočeno po pošti, kot tudi ne, da se sobote štejejo kot zadnji dan roka. Prav tako je tožnik ob vložitvi pritožbe navajal okoliščine, zaradi katerih bi bil upravičen vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje po 103. členu ZUP. Iz navedenih razlogov meni, da je treba njegovo vlogo, ki jo je oddal 10. 12. 2012, šteti kot pravočasno in o vlogi odločiti. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevno vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo zavrača tožnikove ugovore, saj meni, da je tožnik zamudil predpisani rok, do katerega bi moral oddati predmetno vlogo. Zato predlaga zavrnitev tožbe.

Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri svojih tožbenih navedbah, ki jih še dodatno utemeljuje.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da bi moral tožnik oddati vlogo za subvencijo za samozaposlitev v 8 dneh po realizirani samozaposlitvi. Ker je tožnik samozaposlitev realiziral 30. 11. 2012, bi moral navedeno vlogo vložiti do 8. 12. 2012. Sporno pa je, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je tožnikovo vlogo, ki jo je tožnik vložil 10. 12. 2012, zavrgel kot prepozno.

Po prvem odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče predpisani rok. V predmetni zadevi se je rok iztekel 8. 12. 2012. Ker pa je bila ta dan sobota, ko prvostopenjski organ ne dela, se je po presoji sodišča, v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP, ta rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, to pa je bi v obravnavanem primeru ponedeljek 10. 12. 2012. Tega dne pa je prvostopenjski organ vlogo že prejel, zaradi česar po presoji sodišča tožnikova vloga ni bila prepozna. V drugem odstavku 101. člena ZUP je namreč določeno, da se v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, rok izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.

Po presoji sodišča je v obravnavanem primeru prvostopenjski organ ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju napačno uporabil materialno pravo, to je določbe ZUP, saj določbe drugega odstavka 101. člena ZUP, ki je pravno pomembna za odločitev v tem primeru, sploh ni uporabil. Ker je navedeno razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, sodišče tožnikovih ugovorov, ki se nanašajo na druge očitane nepravilnosti, ki naj bi bile storjene v postopku, ni presojalo.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ga je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. ZUS-1 odpravilo in zadevo, ob upoštevanju določb četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1, vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).