Jedro

Pravdni stranki sta sklenili poravnavo, s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila denarna sredstva, ki jih je prejela kot štipendijo v spornem študijskem letu, če šolanje ne bo uspešno zaključila in predložila dokazila o opravljenem letniku, za katerega je prejemala štipendijo. Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena OZ dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.176,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2013 dalje do plačila, vse v 15 dneh. Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati tudi stroške postopka v višini 37,80 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev do plačila.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka. V pritožbi navaja, da je rok za odgovor na tožbo zamudila, saj je takrat zaradi delovnih obveznosti ni bilo na naslovu stalnega prebivališča, na katerega je poziv prejela. V sklopu njene diplomske naloge, ki nosi naslov A., mora opraviti veliko terenskega dela, pri čemer se za vsako posamezno vrsto lahko opravlja terensko delo le nekaj tednov vsako leto. Nadalje opisuje probleme in specifičnosti pri pridobivanju posameznih podatkov. Poudarja, da svojega diplomskega dela zato ne more hitro končati. Napisanih ima že preko 50 strani in upa, da bosta zaključek in zagovor sledila konec poletja.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so v sporni zadevi izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, določeni v 318. členu ZPP in da je torej sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku.

Iz listinske dokumentacije je razvidno, da je sodišče toženi stranki posredovalo tožbo v odgovor in jo tudi opozorilo, da mora v roku 30 dni sodišču posredovati odgovor na tožbo ter nadalje, da v primeru, če v danem roku ne bo odgovorila na tožbo, da bo sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero bo ugodilo tožbenemu zahtevku. Tožba s pozivom, da odgovori na tožbo, je bila toženki tudi pravilno vročena, vendar pa toženka nanjo ni odgovorila. Iz predložene povratnice je razvidno, da je toženka na naslovu B. ulica 46, C., osebno prejela tožbo dne 7. 9. 2013 tako, da pritožbene navedbe, da je od tedaj ni bilo na naslovu stalnega prebivališča, ne držijo.

V sporni zadevi tudi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ki jih podrobno navaja že sodišče prve stopnje.

Stranki sta namreč dne 27. 5. 2008 sklenili poravnavo (priloga A4), s katero se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki vrnila 1.176,30 EUR, ki jih je prejela kot štipendijo v študijskem letu 2005/2006, če šolanje ne bo uspešno zaključila in v dodatnem roku do 30. 11. 2008 predložila dokazila o opravljenem letniku, za katerega je prejemala štipendijo.

Tožena stranka obveznosti, ki jih je prevzela po sklenjeni poravnavi ni izpolnila, kar pomeni, da je po določbi 190. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju OZ) dolgovani znesek dolžna vrniti tožeči stranki. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da tudi dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana. Nenazadnje tožena stranka vsega navedenega niti ne izpodbija. Obširno opisuje specifičnosti njene diplomske naloge in s tem povezane težave, s katerim se sooča in predlaga, da se z odločitvijo ter z vračilom dolgovanega zneska, počaka.

Takšen predlog pa je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih z zakonom določenih pogojih izdalo zamudno sodbo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.