Jedro

V primeru prenehanja obratovalnice v kraju poslovnega sedeža zaradi razloga, če samostojni obrtnik ne vodi sam obratovalnice in če osebno ne dela v njej (4. točka 97. člena obrtnega zakona), preneha tudi obratovanje v fizično ločenem prostoru v drugem kraju oziroma na območju druge občine, ne glede na prenehanje veljavnosti najemne pogodbe za ta prostor.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Uprave za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine z dne 24.6.1992, s katero je bilo odločeno, da dovoljenje za ustanovitev obratovalnice gostinske dejavnosti, ki ga je izdala Uprava za gospodarstvo in družbene dejavnosti (pravilno Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo) občine z odločbo z dne 4.9.1986, ter odločba o razširitvi (ki jo je izdal Komite za družbeni in prostorski razvoj občine) z dne 15.6.1989 tožniku, z dnem 15.7.1992 preneha veljati in se prenehanje veljavnosti dovoljenja vpiše po pravnomočnosti prvostopne odločbe v register obratovalnic pri Upravi za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je bilo ob kontrolnih pregledih Uprave inšpekcijskih služb dne 10.12.1991 in dne 24.5.1992 ugotovljeno, da tožnik v poslovnih prostorih ne opravlja več gostinske dejavnosti. Uprava inšpekcijskih služb je zato predlagala odpravo dovoljenja za opravljanje gostinske dejavnosti. Tožena stranka citira določbo 4. točke 97. člena obrtnega zakona. Tožena stranka še navaja, da je bilo v postopku na prvi stopnji ugotovljeno, da tožnik gostinske dejavnosti v poslovnem prostoru že dalj časa ne opravlja več. Zato je po njenem mnenju odločitev prvostopnega organa, da dovoljenje za ustanovitev obratovalnice preneha veljati, utemeljena ne glede na veljavnost sklenjene najemne pogodbe. Veljavnost navedene pogodbe v upravnih spisih tudi ni izkazana. Nasprotno, najemodajalec je dal izjavo, da je najemna pogodba s tožnikom prenehala že leta 1987 in da je te poslovne prostore leta 1990 oddal v najem ..., ki sta v prostore vnesla kompletno gostinsko opremo. Zato je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti prvostopni odločbi.

Tožnik se v tožbi ne strinja z izpodbijano odločbo. Tožena stranka namreč ni upoštevala dejstva, da izvršuje gostinsko dejavnost tudi v drugem kraju, ki deluje kot dislocirana enota obstoječe gostinske dejavnosti. To pa je možno in v skladu z določbami obrtnega zakona. Sama izjava najemodajalca o prenehanju najemne pogodbe ni upoštevna, ker se prenehanje pogodbe doseže le z vložitvijo tožbe. Zato meni, da najemna pogodba pravno še vedno velja. Meni tudi, da odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi ni v skladu z veljavnimi predpisi. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah obrtnega zakona (OZ - Uradni list SRS, št. 35/88 in 24/89) mora obratovalnica imeti poslovni sedež in poslovne prostore; poslovni sedež je v kraju oziroma v občini, kjer so poslovni prostori, v katerih se opravlja dejavnost, za katero je izdano dovoljenje; poslovni prostori so lahko v več fizično ločenih prostorih na območju občine, v kateri je poslovni sedež samostojnega obrtnika ali na območju druge občine (1., 2. in 3. odstavek 11. člena); obratovalnico, v kateri bo trajno ali sezonsko opravljal svojo dejavnost, lahko ustanovi samostojni obrtnik na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa; dovoljenje za ustanovitev obratovalnice in za opravljanje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: obrtno dovoljenje) izda pristojni upravni organ občine, v kateri bo poslovni prostor oziroma sedež obratovalnice, na zahtevo stranke (1. in 2. odstavek 13. člena); pristojni občinski upravni organ lahko odloči, da obratovalnica preneha, če samostojni obrtnik ne vodi sam obratovalnice in če osebno ne dela v njej (4. točka 1. odstavka 97. člena).

Za upravni spor v konkretnem primeru je bistveno, ali tožniku, kljub temu, da še vedno, ne glede na prenehanje najemne pogodbe 31.12.1991, opravlja gostinsko dejavnost v fizično ločenem prostoru, preneha obratovanje v tem prostoru, ali ne, glede na to, da je prenehala obratovalnica na podlagi prvostopne odločbe v kraju poslovnega sedeža. Po presoji sodišča je treba citirano 4. točko 97. člena, v zvezi s citiranimi določbami 11. in 13. člena navedenega zakona, razlagati tako, da v primeru prenehanja obratovalnice v kraju poslovnega sedeža zaradi razloga, če samostojni obrtnik ne vodi sam obratovalnice in če osebno ne dela v njej, kar v konkretnem primeru izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih, preneha tudi obratovanje v fizično ločenem prostoru v drugem kraju oziroma na območju druge občine. Tega ni mogoče razlagati drugače, saj fizično ločen prostor v drugem kraju oziroma na območju druge občine deli glede prenehanja usodo prenehanja obratovalnice v kraju poslovnega sedeža, razen če samostojni obrtnik preseli poslovni sedež in ustanovi obratovalnico v kraju oziroma na območju občine fizično ločenega prostora (13. člen navedenega zakona). V slednjem primeru pa mora po citiranem 2. odstavku 13. člena navedenega zakona zahtevati izdajo obrtnega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu občine, v kateri bo poslovni prostor oziroma sedež obratovalnice. Slednjega pa tožnik v konkretnem primeru ni storil, kar izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih.

Glede na navedeno je neupoštevna tožnikova tožbena navedba o nadaljnjem opravljanju njegove obrtne dejavnosti v fizično ločenem prostoru v Ljubljani.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).