Jedro

Čeprav se tožeča stranka v pritožbi sklicuje na nepravilno uporabo materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča, pa se njeni konkretni očitki v pritožbi nanašajo izključno na dejansko podlago, kot jo je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Pritožbeni očitki, ki se tičejo dokazne ocene prvostopenjskega sodišča glede doseženega soglasja volj pravdnih strank pri sklenitvi pogodbe in s tem v zvezi dogovora o ceni, zato predstavljajo uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga, zato se pritožbeno sodišče s tovrstnimi pritožbenimi navedbami ni dolžno ukvarjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 78505/2008, z dne 06. 10. 2008 obdržalo v veljavi v 1. in 3. odst. izreka tako, da je toženi stranki naložilo plačilo glavnice 345,60 EUR in zakonskih zamudnih obresti od zneska 172,80 EUR od 30. 01. 2008 in od zneska 172,80 EUR od 01. 03. 2008 dalje ter povrnitev izvršilnih stroškov v znesku 145,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2008 dalje. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 544,97 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je v pritožbenem roku pritožbo vložila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodbo, izdano v postopkih v sporih majhne vrednosti, je dopustno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP, ali zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato vezano na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča v tovrstnem postopku.

Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala plačilo na podlagi računa, izstavljenega za opravljeno inštalacijo CD-rom iBON na podlagi telefonskega naročila tožene stranke. V okviru dejanskih ugotovitev je prvostopenjsko sodišče sledilo trditvenim navedbam tožeče stranke glede sklenitve pogodbe med pravdnima strankama. Na podlagi izvedenih listinskih dokazov in dokaza z zaslišanjem tožene stranke in priče D.D., zaposlenega pri tožeči stranki, je prvostopenjsko sodišče sklepalo na doseženo soglasje med pravdnima strankama glede vsebine medsebojnih pogodbenih obveznosti, med drugim tudi glede višine pogodbene cene v znesku, kot jo je zatrjevala tožeča stranka.

Čeprav se tožeča stranka v pritožbi sklicuje na nepravilno uporabo materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča, pa se njeni konkretni očitki v pritožbi nanašajo izključno na dejansko podlago, kot jo je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Pritožbeni očitki, ki se tičejo dokazne ocene prvostopenjskega sodišča glede doseženega soglasja volj pravdnih strank pri sklenitvi pogodbe in s tem v zvezi dogovora o ceni, zato predstavljajo uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga, zato se pritožbeno sodišče s tovrstnimi pritožbenimi navedbami ni dolžno ukvarjati. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da naj bi prvostopenjsko sodišče nepravilno upoštevalo dokazno breme glede izpolnitve pogodbenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je namreč o relevantnih dejstvih sklepalo na podlagi ponujenih trditev obeh pravdnih strank in izvedenih dokazov, ki sta jih predlagali v svojih vlogah. Zgolj nestrinjanje tožene stranke z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča pa ne more utemeljiti uveljavljane napačne uporabe materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča. Tožena stranka namreč tudi v tem delu na ta način zgolj izpodbija dejansko podlago prvostopenjske sodbe.

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je odločilo kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč skladno z vsebino pogodbene volje pravdnih strank, toženi stranki naložilo plačilo v višini dogovorjene cene ob sklenitvi pogodbe.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. členom ZPP.