Jedro

Sodišče določi preizkusno obdobje glede na okoliščine vsakega posameznega primera in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Dolžnik v pritožbi navaja več zdravstvenih diagnoz, za katere pa ni predložil dokazov (zdravstvene dokumentacije, izvidov), zaradi česar jih sodišče prve stopnje pri odločitvi niti ni moglo upoštevati. Kadar dolžnik predlaga odpust obveznosti, mora v predlogu opisati okoliščine, ki so pomembne za določitev preizkusnega obdobja.

Izrek

I.Dopolnitev pritožbe, vložena 2. 10. 2025, se zavrže.

II.Pritožba se zavrne in se izodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in (II.) določilo preizkusno obdobje dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti. Zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 14. 8. 2027.

2.Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se določi preizkusno obdobje v trajanju 12 mesecev. 2. 10. 2025 je vložil dopolnitev pritožbe ter novo dokazno listino (tabelo s simulacijami).

3.Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je predlagal potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Dopolnitev pritožbe je prepozna, pritožba pa ni utemeljena.

5.Zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti je dovoljena pritožba v 15 dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. Dolžnik je zoper izpodbijani sklep v roku vložil pritožbo, ni pa v roku vložil dopolnitve pritožbe. Dopolnitev pritožbe, vložena 2. 10. 2025, je vložena po poteku roka za vložitev pritožbe (prim. drugi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), zaradi česar po izteku pritožbenega roka vložene dopolnitve in dokazne listine ni mogoče upoštevati. Pritožbeni rok je namreč strogo prekluziven zakonski rok, ki velja tako za pritožbo kot za dopolnitev le-te. Višje sodišče je zato na podlagi 352. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP dopolnitev pritožbe zavrglo.

6.Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja sledilo predlogu stečajnega upravitelja in tudi samo glede na starost stečajnega dolžnika (49 let), zdravstveno stanje, dejstvo, da nima preživninske obveznosti ter ob upoštevanju razlogov za nastanek insolventnosti in višino dolgov ocenilo, da je doba dveh let od začetka postopka odpusta obveznosti primerno preizkusno obdobje (četrti in peti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Dolžnik odločitev sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami glede višine plače, ki se mu izplača po rubežu stalnih prejemkov, višino najemnine in stroškov, opisuje način izvajanja povračila dejanskih stroškov prevoza na delo, družinske razmere, dejstvo, da je bilo osebno vozilo izvzeto iz stečajne mase, zdravstveno stanje in odlaganje operacije zaradi strahu pred izpadom dohodka, analizo višine dosedanjih vplačil v stečajno maso in planiranih vplačil v prihodnje ter pojasnjuje, da bodo ta vplačila v času bolniške odsotnosti zaradi planirane operacije nižje. Analizira tudi višino poplačila upnikov pri različni dolžini preizkusne dobe.

7.Višje sodišče na podlagi podatkov v spisu ugotavlja, da so vse navedbe dolžnika v pritožbi glede njegovih osebnih, družinskih, premoženjskih in zdravstvenih okoliščin upravitelju znane in jih je upravitelj upošteval v predlogu z dne 9. 7. 2025, sodišče prve stopnje pa jih je pri presoji dolžine preizkusnega obdobja tudi upoštevalo.

8.Sodišče določi preizkusno obdobje glede na okoliščine vsakega posameznega primera in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Dolžnik v pritožbi navaja več zdravstvenih diagnoz, za katere pa ni predložil dokazov (zdravstvene dokumentacije, izvidov), zaradi česar jih sodišče prve stopnje pri odločitvi niti ni moglo upoštevati. Kadar dolžnik predlaga odpust obveznosti, mora v predlogu opisati okoliščine, ki so pomembne za določitev preizkusnega obdobja. Preizkusno obdobje se določi na podlagi mnenja upravitelja ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP), to pa so tudi tiste okoliščine, ki jih mora dolžnik v predlogu opisati (in izkazati). Dolžnik v predlogu za odpust obveznosti zdravstvenih razlogov ni navajal, ne v predlogu za odpust obveznosti ne v pritožbi pa ne navaja, da iz zdravstvenih razlogov morda ni sposoben za delo. Ob odsotnosti navedb (in dokazov) v zvezi z zatrjevanimi zdravstvenimi težavami ter predvidenimi posegi, sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja le-teh ni moglo upoštevati. Tudi sicer dolžnik v zvezi s trajanjem bolniške odsotnosti navaja zgolj svoje predvidevanje, pri čemer iz pritožbe ne izhaja, kdaj konkretno naj bi bili predvideni operativni posegi izvedeni.

9.Sodišče prve stopnje mora pri odločanju upoštevati eno od temeljnih načel v postopkih zaradi insolventnosti, to je načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), po katerem je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, to temeljno načelo pa mora upoštevati tudi pri določanju preizkusnega obdobja. Glede ekonomske analize, ki jo je v pritožbi navedel dolžnik, višje sodišče zaključuje, da že dolžnik sam ugotavlja, da bo poplačilo upnikov v primeru, da izpodbijani sklep ostane v veljavi, bistveno višje, kot v primeru skrajšanja preizkusne dobe.

10.Glavni namen postopka osebnega stečaja je v poplačilu upnikov (382. člen ZFPPIPP); pravica do odpusta obveznosti pa je zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov do lastnine, zato jo je potrebno razlagati restriktivno. En od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov oziroma odpust obveznosti ni namenjen temu, da se dolžniki takoj ali že po nekaj mesecih rešijo teh obveznosti. Preizkusno obdobje namreč ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti).

11.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/4, 400, 400/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.