Jedro

Ker tožnica ni koristila sredstev za BPP za oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki so ji bila odobrena na podlagi odločbe BPP št. Bpp 732/12, zavrženje njene vloge na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ni bilo pravilno, saj tožnica na podlagi odločbe BPP št. Bpp 732/12 ni pridobila nikakršnih pravic, ki bi bile ovira za ponovno vložitev prošnje in njeno vsebinsko obravnavo.

Tožnica je sama vložila predlog za osebni stečaj, torej do storitve pravnega svetovanja in zastopanja v postopku že po samem zakonu ni upravičena.

Izrek

Tožbi se deloma ugodi, odločba in sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 1039/2012 z dne 9. 10. 2012 se v I. točki izreka odpravi in se zadeva v odpravljenem delu vrne organu v ponoven postopek.

V preostalem se tožba zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 40,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo in sklepom v 1. točki izreka zavrgla prošnjo tožnice v delu, v katerem prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka; v 2. točki zavrnila prošnjo prosilke v delu, v katerem prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku v postopku osebnega stečaja; ter v točki 3 ugotovila, da stroški postopka niso nastali. V delu, ki se nanaša na zavrženje, navaja, da je po uradni dolžnosti vpogledala v stečajni spis št. St 1404/2012 Okrožnega sodišča v Kranju in ugotovila, da je prosilka dne 20. 6. 2012 pri sodišču vložila predlog za začetek osebnega stečaja, ki pa ni bil popoln, zato je sodišče 27. 6. 2012 izdalo sklep o dopolnitvi predloga za začetek postopka. Prosilki je bil sklep vročen 29. 6. 2012. Prosilka je prošnjo dopolnila 4. 7. 2012, vendar podpis na poročilu o stanju njenega premoženja ni bil notarsko overjen, na kar je bila izrecno opozorjena. Iz tega razloga je sodišče predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo s sklepom z dne 23. 7. 2012. Sklep o zavrženju predloga je postal pravnomočen 10. 8. 2012. Služba za BPP ugotavlja, da je bila prosilki v zadevi osebnega stečaja že dodeljena brezplačna pravna pomoč z odločbo opr. št. Bpp 732/2012. Upoštevajoč, da je bilo v isti zadevi že pravnomočno odločeno, prosilka pa je pridobila določene pravice, zaključuje, da so podani pogoji za zavrženje prošnje, na podlagi določila 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Glede zavrnilnega dela vloge pa navaja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v prvem odstavku 3. člena določa, da je BPP lahko drugače urejena, kot je urejena z ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede oblike pravne pomoči to potrebno. Drugi odstavek 3. člena pa določa, da se v primerih, ko se uveljavlja BPP po posebnem zakonu, določbe ZBPP uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom. Zakon o finančnem postopku, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot specialni zakon v razmerju do ZBPP v predmetni zadevi tako v 383.a členu ureja možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči dolžniku, ki nima sredstev, potrebnih za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V skladu s sedmim odstavkom 383.a člena pa BPP ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik. Tako je ugotoviti, da v skladu z določili ZFPPIPP prosilki ni možno dodeliti BPP v zaprošeni obliki.

Tožnica v tožbi navaja, da stališče tožene stranke glede zavrženja predloga ni utemeljeno in posega v načelo enakosti pred zakonom. Tožnici je bila res z odločbo BPP 732/2012 z dne 12. 6. 2012 dodeljena BPP v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP za postopek osebnega stečaja, ki se je začel pri Okrožnem sodišču v Kranju pod opr. št. St 1404/2012, vendar pa je hkrati tožena stranka pod 2. točko te odločbe navedla, da se predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nakaže na račun pristojnega sodišča šele po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka nad prosilko. Predlog za začetek osebnega stečaja pa je bil zavržen s sklepom z dne 23. 7. 2012, vendar je tožena stranka spregledala, da ob zavrženju predloga za stečaj še ni prišlo do koriščenja predujma s strani tožnice. Tožena stranka zmotno zmeni, da je tožnica že pridobila določene pravice, saj tožnica ni koristila predujma za začetek stečaja. Do zavrženja predloga za stečaj ni prišlo po krivdi tožnice, ki je popoln laik na procesnem področju in je tudi duševno prizadeta zaradi izgube zaposlitve ter groženj pred rubežem upnikov. Prav tako ni nastopilo stanje kot po pravnomočnosti, temveč je imela tožnica možnost, da predlog za stečaj ponovno vloži in ponovno zaprosi za odobritev nekoriščenega predujma za osebni stečaj, saj izpolnjuje tako finančni, kot vsebinski kriterij po zakonu. Tožena stranka ni presojala utemeljenosti predloga za BPP po vsebinskem in finančnem kriteriju, čeprav tožnica izpolnjuje oba. ZBPP ne določa, da se lahko BPP zavrne iz razloga, ker je bil v prejšnjem postopku zavržen predlog za stečaj iz takšnega ali drugačnega razloga. Stranka ima možnost vlogo ponovno vložiti, pri čemer je potrebno odločati znova. Tožnica ne ve, na kakšni podlagi je tožena stranka zavrnila njeno prošnjo, saj materialno pravo ne določa zavrženja prošnje za BPP, če predujem dejansko ni bil koriščen (zmotna uporaba materialnega prava) ter izpodbijanje odločbe ni mogoče preizkusiti (kršitev 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP). Če je tožnici očitati napako glede preteklega postopka, bi se moralo obvezno zaslišati tožnico in morebitne druge priče npr. odvetnico tožnice, ki ji je nudila enkratno pravno pomoč v preteklem postopku, sicer gre lahko za kršitev pravice do izjave v postopku. Na podlagi navedenega tožena stranka po vsebini ni pravilno ugotovila dejanskega stanja in je zmotno uporabila materialno pravo. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe oziroma podrejeno, da sodišče odobri redno BPP v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP in predlaga povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je deloma utemeljena.

Odločitev v 1. točki izpodbijane odločbe temelji na ugotovitvi, da je bila tožnici z odločbo BPP 732/12 z dne 12. julija 2012, že odobrena redna brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, za postopek osebnega stečaja nad prosilko, ki se je vodil pri Okrožnem sodišču v Kranju, pod opr. št. St. 1404/2012. Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, na katero je svojo odločitev oprla tožena stranka, organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti.

Nesporno v zadevi je, da je odločba BPP št. 732/12 z dne 12. julija 2012 pravnomočna, sporno pa je, ali je na njeni podlagi tožnica kot stranka v tem postopku pridobila kakšne pravice. Namreč tožnica ugovarja, da zavrženje ni utemeljeno iz razloga, ker do koriščenja predujma še ni prišlo. Sodišče ocenjuje tožničin ugovor kot utemeljen. Namreč iz 2. točke odločbe BPP št. 732/12 izhaja, da bo predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka St 1404/2012 nakazan na račun pristojnega sodišča po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka nad prosilko. Sklep o začetku stečajnega postopka pa v stečajnem postopku St 1404/2012 ni bil nikoli izdan, ker je bil predlog zavržen pred njegovo izdajo, kot nepopoln, dne 23. 7. 2012. Torej do situacije, ki jo predvideva sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP, ki določa, da če je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena – za začetek stečajnega postopka, sodišče, ki vodi stečajni postopek s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se iz proračuna sodišča opravijo naslednja plačila: 1. znesek v višini pavšalnega nadomestila za objave nakaže agenciji v skladu s petim odstavkom 122. člena tega zakona; 2. znesek v višini vsote zneskov iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena nakaže v dobro denarnega računa stečajnega dolžnika. Ker tožnica ni koristila sredstev za BPP za oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki so ji bila odobrena na podlagi odločbe BPP št. 732/12, zavrženje njene vloge na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ni bilo pravilno. V ponovnem postopku reševanja zadeve bo morala tožena stranka izhajati iz stališča, ki ga je navedlo sodišče v tej sodbi, torej da tožnica na podlagi odločbe BPP št. 732/12 ni pridobila nikakršnih pravic, ki bi bile ovira za ponovno vložitev prošnje in njeno vsebinsko obravnavo.

Tožnica ugovorov zoper 2. točko izreka ne navaja. Tožbeni predlog se glasi na izpodbijanje celotne odločbe, zato je sodišče presojalo tudi pravilnost 2. točke in ugotavlja, da je pravilna in zakonita. ZFPPIPP je v določbah, kjer ureja BPP v razmerju do ZBPP specialni predpis. Po določbi sedmega odstavka 383. člena pa BPP ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik. Kot izhaja iz upravnega spisa in navedb tožbe, je tožnica sama vložila predlog za osebni stečaj, torej do storitve pravnega svetovanja in zastopanja v postopku že po samem zakonu ni upravičena, torej je organ njen predlog pravilno in na pravi materialni podlagi zavrnil. Tožena stranka je glede na navedeno z odločitvijo v 1. točki izreka izpodbijane odločbe kršila pravila postopka, ta kršitev pa je vplivala na odločitev o zadevi. Sodišče je odločitev o odpravi 1. točke izreka izpodbijane odločbe in vrnitvi zadeve v ponoven postopek sprejelo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

Glede na navedeno pa je sodišče tožbo zavrnilo zoper odločitev v 2. točki izreka, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe v tej točki pravilen ter da je odločba v tej točki pravilna in na zakonu utemeljena.

Ker je tožnica v tem upravnem sporu deloma uspela, ji je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 40,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške ji je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe.