Jedro

Vpis novega družbenika v sodni register je zgolj deklaratorne narave.

Pomembno je, da sta bila poslovna deleža odtujena in to veljavno in s stališča tega postopka učinkovito, čeprav to ni bilo vpisano v sodni register. Ker poslovna deleža nista več del premoženja dolžnika, s takim zavarovanjem ni mogoče doseči ustreznega zavarovanja vtoževane terjatve.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru tožene stranke zoper sklep o zavarovanju z dne 6.11.2012 in ta sklep razveljavilo v delu, v katerem je bilo toženi stranki prepovedano odtujiti ali obremeniti oziroma kakorkoli razpolagati s 95,1043 % poslovnim deležem v družbi S. d.o.o. in 99,7460 % poslovnim deležem v družbi T. d.o.o. in vpis te prepovedi v sodni register, ter v tem delu zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se določila ZPP za obravnavano zadevo uporabljajo na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor tožene stranke zoper sklep o zavarovanju zavrne v celoti. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep, pri čemer je priglasila tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vpis novega družbenika v sodni register je zgolj deklaratorne narave, kar je pritožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (primerjaj 481. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1), in s čimer se pritožnik glede na svoje navedbe tudi strinja. To tudi jasno izhaja tako iz sodne prakse, na katero se sklicuje pritožnik (sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1456/2001 z dne 14.11.2001, sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 37/2010 z dne 8.3.2011 in odločba Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9.10.2002), kot tudi iz sodne prakse, na katero se sklicuje tožena stranka (sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 3216/2005 z dne 31.8.2005 in sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips 640/2005 z dne 21.9.2006). Učinki, kot jih uveljavlja pritožnik, bi pomenili konstitutivni učinek vpisa v sodni register. Pri tem za odločitev niti ni pomembno, ali sta tožena stranka ali pridobiteljica deležev spremembo lastništva priglasili poslovodstvoma družb. Ta priglasitev ima v skladu s 482. členom ZGD-1 učinek le za notranje razmerje v družbi (primerjaj tudi veliki komentar ZGD-1, stran 111: zakon zahteva za to, da bi pridobitev učinkovala tudi proti družbi, še dodatno dejanje: prijavo in dokaz pridobitve). Vsa naziranja, ki jih navaja pritožnik, bi bila pomembna le v sporu glede spremembe lastništva poslovnega deleža, izpodbijanja teh pogodb ali morda odškodninskih tožb. Nikakor pa tega ni moč presojati v sporu, ki teče zaradi plačila terjatve med tema dvema pravdnima strankama; lastništvo poslovnih deležev je v tej zadevi le predmet presojanja, ali je dopustno zavarovanje tukaj vtoževane terjatve z začasno odredbo v delu, ki se nanaša na odsvojena poslovna deleža. Tudi ničnosti teh pogodb ni mogoče uveljavljati v tem postopku in na odločitev to ne more vplivati.

6. Pomembno je le, da sta bila poslovna deleža odtujena in to veljavno in s stališča tega postopka učinkovito, čeprav to ni bilo vpisano v sodni register. Ker poslovna deleža nista več del premoženja dolžnika, s takim zavarovanjem ni mogoče doseči ustreznega zavarovanja vtoževane terjatve (32. člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ), kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ob tem je treba poudariti, da je tožena stranka že razpolagala s poslovnima deležema in zato z njima sploh ne more več razpolagati, novi družbenik bo vpisan na podlagi sklenjenih pogodb (če ti ne bosta v posebnem postopku izpodbiti), nobena začasna odredba z vsebino, kot je bila predlagana, pa česa takega tudi ne more preprečiti. Razpolaganje je bilo opravljeno celo pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe.

7. Izpodbijani sklep je zato pravilen, pri čemer sodišče prve stopnje ni storilo nobene od kršitev, na katere se sklicuje pritožnik. Višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

8. Tožeča stranka bo na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako jih bo morala nositi tudi tožena stranka, saj stroškov njenega odgovora na pritožbo ni mogoče šteti za potrebne v smislu 155. člena ZPP.