Jedro

Niti v prošnji niti v dopolnitvi z dne 18. 12. 2014 tožnik ni jasno navedel, zoper kateri predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti. Takšna vloga je torej nesposobna za obravnavanje, zaradi česar jo je toženka pravilno zavrgla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka na podlagi 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z njegovo vlogo z dne 22. 11. 2014 (dopolnjeno dne 18. 12. 2014). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti ter kot oprostitev stroškov postopka. Toženka je ugotovila, da tožnikova prošnja ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa ZBPP v 32. členu, predvsem tožnik ni navedel podatkov o zadevi, zato ga je z dopisom z dne 25. 11. 2014 pozvala, naj prošnjo v odrejenem roku dopolni tako, da natančno navede, zoper kateri predpis oziroma splošni pravni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti ter izkaže pravni interes, torej pojasni, kako predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, neposredno posega v njegove pravice, pravni interes oziroma njegov pravni položaj. Tožnik je bil tudi opozorjen na pravne posledice, če v določenem roku pomanjkljivosti vloge ne bo odpravil. Tožnik je 18. 12. 2014 na poziv odgovoril, vendar prošnje ni ustrezno dopolnil v skladu z zgoraj navedenim pozivom. Predvsem ni natančno in jasno navedel, zoper kateri predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti. Tožnikova prošnja je zato ostala nepopolna in nesposobna za obravnavanje.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim opozarja na 25. člen Ustave RS ter predlaga, naj se vloga preda Državnemu tožilstvu in Državnemu pravobranilcu, po tem pa še Državnemu zboru.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, ki temelji na podatkih v upravnem spisu, pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev, sodišče v celoti sledi njeni utemeljitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

6. Tožnik v tožbi ne navaja dejstev in okoliščin, s katerimi bi izpodbijal dejansko stanje, na katerem izpodbijana odločba temelji, in sicer, da je zaprosil za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti, niti v prošnji, niti v dopolnitvi z dne 18. 12. 2014 pa ni jasno navedel, zoper kateri predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti.

7. Takšna vloga pa je tudi po presoji sodišča nesposobna za obravnavanje, zaradi česar jo je toženka pravilno zavrgla.

8. Pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov iz 25. člena Ustave RS pa pomeni, da je vsakomur dana možnost, da izpodbija izdane posamične akte vseh organov državne ali lokalne oblasti ter nosilcev javnih pooblastil. Ne pomeni pa, da mora organ za brezplačno pravno pomoč po vsebini obravnavati tudi nepopolne vloge oz. vloge, ki niso sposobne za obravnavo.

9. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.