Jedro

Tožnik z začetkom stečajnega postopka za odvetnika ni več izpolnjeval pogoja poslovne sposobnosti iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv, s čemer je bil podan razlog, da se ga na podlagi 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona izbriše iz imenika odvetnikov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnik, odvetnik, izbriše iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije iz razloga po 7. točki prvega odstavka 30. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena tega zakona (v 1. točki izreka) in da se za prevzemnika določi odvetnik A.A. (v 2. točki izreka). Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se je toženka seznanila z dejstvom, da se je s sklepom Okrožnega sodišča v Celju ... nad tožnikom, odvetnikom, kot zasebnikom začel postopek osebnega stečaja. V 30. členu ZOdv so našteti razlogi za izbris odvetnika iz imenika odvetnikov, med katerimi je v 7. točki prvega odstavka naveden tudi razlog, da odvetnik ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica, pri čemer je eden izmed pogojev tudi (neomejena) poslovna sposobnost po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv. Glede na to, da je odvetnik kot zasebnik z dnem začetka postopka osebnega stečaja omejeno poslovno sposoben, ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica, saj je eden izmed pogojev tudi neomejena poslovna sposobnost. V skladu z drugim odstavkom 125. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) morebitna pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve. Z začetkom osebnega stečaja nad podjetnikom ali zasebnikom stečajnemu dolžniku tudi preneha status podjetnika ali zasebnika (387. člen ZFPPIPP). Upravni odbor toženke se je na seji dne 12. 4. 2018 seznanil s sklepom o začetku stečajnega postopka ... ter ugotovil, da tožnik, vpisan v imenik odvetnikov dne ... pod številko ..., ne izpolnjuje več v 25. členu ZOdv kumulativno navedenih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica. Glede na navedeno je sprejel sklep, da se tožnika kot odvetnika na podlagi 7. točke prvega odstavka 30. člena ZOdv izbriše iz imenika odvetnikov. V skladu z določbo 73. člena Statuta toženke je določil tudi prevzemnika njegove odvetniške pisarne. Ker je bilo mogoče dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev, ki so toženki znana, je bila odločitev sprejeta po skrajšanem postopku po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Tožnik v tožbi navaja, da je toženka prezrla, da sklep o uvedbi stečajnega postopka še ni postal pravnomočen, odvetniku pa preneha njegov status odvetnika šele z dnem pravnomočnosti odločbe toženke, enako kot tudi začne njegov status odvetnika z dnem vpisa v imenik odvetnikov. Glede na navedeno je izpodbijana odločba preuranjena. Preuranjena pa je tudi iz razloga, ker je bila sprejeta po skrajšanem postopku in je bil tožnik zaradi tega prikrajšan za obravnavanje v postopku pred toženko. Tožnik sodišču predlaga, naj vpogleda v izpodbijano odločbo ter v spis stečajnega sodišča in druge javne evidence in naj zasliši stranki. Sodišču predlaga, naj opravi glavno obravnavo, na kateri naj izvede predlagane dokaze in odloči, da se izpodbijana odločba odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbenim navedbam in tožbenemu predlogu ter vztraja pri odločitvi in razlogih zanjo. Toženka še navaja, da skladno s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP pravne posledice stečajnega postopka nastanejo z dnem objave sklepa o začetku stečajnega postopka in ne šele s pravnomočnostjo sklepa. V zvezi s samimi posledicami začetka stečajnega postopka toženka opozarja še na posebno pravilo, zapisano v 387. členu ZFPPIPP, ki določa, da z začetkom stečajnega postopka nad podjetnikom ali zasebnikom, kamor glede na sedmi odstavek 7. člena ZFPPIPP spadajo tudi odvetniki, temu preneha status podjetnika ali zasebnika. Sicer pa je sklep o začetku stečajnega postopka ... postal pravnomočen dne 9. 2. 2018, izpodbijana odločba toženke pa je bila izdana 24. 4. 2018, torej po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka. Tožnik je bil zaradi začetega stečajnega postopka 14. 2. 2018 tudi že izbrisan iz poslovnega registra, kar je zaradi začetega stečajnega postopka izvedel sam registrski organ po uradni dolžnosti. Toženka še pojasnjuje, da se skladno z določbo 59.d člena njenega Statuta v povezavi z določbama 31. in 44. člena ZOdv izbris iz imenika odvetnikov na podlagi odločbe o izbrisu iz imenika odvetnikov izvede šele, ko postane odločba o izbrisu pravnomočna. V dokazne namene se toženka sklicuje na priložena izpisek iz poslovnega registra za tožnika in izpis stečajnega spisa št. ... Toženka še dodaja, da je po skrajšanem postopku odločila zato, ker se je dalo dejansko stanje zadeve ugotoviti na podlagi javno dostopnih in uradnih podatkov registrskega organa AJPES ter zaslišanje tožnika ne bi v ničemer vplivalo na odločitev v zadevi. Toženka je v postopku zgolj ugotavljala, ali tožnik še izpolnjuje pogoj popolne poslovne sposobnosti, ki ga mora ves čas opravljanja odvetniškega poklica in vpisa v imenik odvetnikov izpolnjevati oseba, ki opravlja odvetniški poklic. Glede na to, da je bila z izdanim sklepom o začetku postopka osebnega stečaja tožnika njegova poslovna sposobnost že na podlagi ZFPPIPP omejena, je bilo mogoče vsa potrebna dejstva ugotoviti na podlagi uradnih podatkov in posledic, ki jih določa zakon. Toženka kot nosilka javnega pooblastila za vodenje imenika odvetnikov na podlagi 31. člena ZOdv pa mora ves čas paziti, da so v imeniku odvetnikov vpisani zgolj tisti posamezniki, ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica kot dela pravosodja. Toženka sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke, da se tožnika izbriše iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije. Toženka je odločitev oprla na dejstvo, da se je zoper tožnika začel postopek osebnega stečaja, in na 7. točko prvega odstavka 30. člena ZOdv v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena tega zakona.

6. Po 7. točki prvega odstavka 30. člena ZOdv se odvetnik izbriše iz imenika odvetnikov, če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica. Po 2. točki prvega odstavka 25. člena tega zakona pa je odvetnik lahko, kdor izpolnjuje pogoj, da je poslovno sposoben. Iz navedenih zakonskih določb tako izhaja, da se odvetnika, ki ni več poslovno sposoben, izbriše iz imenika odvetnikov. V obravnavanem primeru pa ni niti sporno, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju ... nad tožnikom kot dolžnikom začet postopek osebnega stečaja. Ker se po prvem odstavku 386. člena ZFPPIPP1 z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji, tožnik tudi po presoji sodišča z začetkom stečajnega postopka za odvetnika ni več izpolnjeval pogoja poslovne sposobnosti iz 2. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv, s čemer je bil podan razlog, da se ga na podlagi 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona izbriše iz imenika odvetnikov.

7. Brez podlage tožnik ugovarja, da sklep o uvedbi (pravilno: začetku, op. sodišča) stečajnega postopka pred izdajo izpodbijane odločbe še ni postal pravnomočen. Iz listin upravnega spisa – popisa stečajnega spisa št. ... (namreč) izhaja podatek, da je sklep o začetku postopka osebnega stečaja nad tožnikom z dne 9. 1. 2018 postal pravnomočen 9. 2. 2018, torej pred izdajo izpodbijane odločbe2. Nasprotno pa je ob tem tožnikov ugovor že na trditveni ravni nekonkretiziran, saj niti ne navaja, da bi zoper sklep bila vložena pritožba ter kdaj, in da o njej še ni odločeno, in tega tožnik tudi ne izkaže. 8. Neutemeljeno tožnik ugovarja tudi, da izpodbijana odločba ne bi mogla biti izdana v skrajšanem postopku. O vpisu oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov odloča pristojni organ v upravnem postopku (tretji odstavek 31. člena ZOdv). Po prvem odstavku 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, med drugim po 1. točki, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev, ki so organu znana; v takem primeru ni potrebno zaslišati stranke (tretji odstavek 144. člena). V obravnavani zadevi je toženka na podlagi takega znanega dejstva, da se je s sklepom Okrožnega sodišča v Celju ... nad tožnikom, odvetnikom, začel postopek osebnega stečaja, lahko takoj odločila v zadevi, ob upoštevanju določb prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP ter 2. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv in 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona. Iz spisne dokumentacije izhaja, da se je z navedenim relevantnim dejstvom toženka seznanila na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), na katerih je bil objavljen oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad tožnikom3. Glede na navedeno je toženka lahko odločila po skrajšanem postopku, ob tem ko je lahko takoj odločila o zadevi na podlagi dejstva, ki ji je bilo znano, in torej ni kršila pravil postopka, s tem ko tožniku pred odločitvijo v zadevi ni dala možnosti izjave o odločilnih dejstvih. Sicer pa tožnik v tožbi niti ne zatrjuje, da bi toženka svoje odločitve ne mogla opreti na navedeno (njej) znano dejstvo o začetku postopka osebnega stečaja nad njim, ki ni sporno oziroma ne navaja, zakaj meni, da bi mu toženka morala ob tem nespornem dejstvu dati možnost varovanja njegovih pravic z zaslišanjem. Resda tožnik očita, da je toženka odločitev oprla na sklep, ki še ni bil pravnomočen, vendar je sodišče že presodilo, da gre za nekonkretizirane navedbe, tudi brez substanciranih dokaznih predlogov, s katerimi tako tožnik ni vzbudil objektivnega in konkretnega dvoma v pravilnost postopanja toženke, ki je na navedeni sklep kot pravno učinkujočo odločitev oprla izpodbijano odločbo.

9. Zaključno sodišče tožniku pritrjuje, da bo iz imenika odvetnikov izbrisan šele po pravnomočnosti izpodbijane odločbe toženke (glede na določbo 59.d člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije). Vendar ta okoliščina, ki se nanaša na izvršitev izpodbijane odločbe, nikakor ne more dajati podlage za sklep, da naj bi bila izpodbijana odločba preuranjena ter kot taka nezakonita, kot zmotno meni tožnik.

10. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene ter ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, brez glavne obravnave, na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Tožnik sicer predlaga opravo glavne obravnave in tudi izvedbo predlaganih dokazov. Vendar sta dokazna predloga - za vpogled v spis stečajnega sodišča in druge javne evidence in zaslišanje strank – nesubstancirana, saj tožnik ne pojasni, katero relevantno dejstvo naj bi s temi dokazi dokazoval ali dokazoval nepravilno ugotovitev dejstev v postopku pred toženko ter ju sodišče zato zavrača. Kolikor pa predlaga sodišču tudi vpogled v izpodbijano odločbo, sodišče dodaja, da je izpodbijana odločba predmet presoje zakonitosti v tem upravnem sporu ter sodišče v tem okviru vanjo tudi vpogleda; kolikor gre za dokazni predlog, pa je tudi nesubstanciran ter ga sodišče zavrača. 12. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Po prvem odstavku 386. člena ZFPPIPP se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: 1. ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 2. brez soglasja sodišča ne more: - najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, - odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, - se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. 2 Poleg tega pa pravne posledice stečajnega postopka nastanejo po prvem odstavku 244. člena ZFPPIPP (že) z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. 3 Po 122. členu ZFPPIPP pa se na spletnih straneh AJPES za objave v postopkih zaradi insolventnosti objavljajo podatki v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti.