Jedro

Zahteve EKČP (med katerimi je tudi pravica do kontradiktornega postopka) se nanašajo le na postopek pred sodiščem, zato jih je mogoče prenesti na postopek izdelave izvedenskega mnenja le, v kolikor ta glede na okoliščine primera nadomesti prvega (podobno sklep II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006). Prav v teh posebnih okoliščinah leži odločilno stališče (ratio decidendi) zadeve Mantovanelli, kjer je izvedenec proučeval dejstva, pomembna za vprašanje vzročne zveze, in pri tem opravil pogovore z mnogimi zdravniki, ki bi jih sicer moralo zaslišati sodišče. Zadeva, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, je bistveno drugačna: izvedenki je bilo naloženo, naj ugotovi tožničine duševne bolečine, in sicer na podlagi dokumentacije v spisu ter razgovora s tožnico. Ker bo slednja brez težav lahko vplivala na nastanek izvedeniškega mnenja tudi brez snemenja celotnega postopka z video kamero, ji sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega (tudi sicer zakonsko nepredvidenega) predloga ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), niti ni zagrešilo kakšne druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za snemanje izvedenskega dela z videokamero.

(2) Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Navaja, da mora biti kontradiktornost zagotovljena že od samega začetka izdelave izvedenskega mnenja, kot je že odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v sodbi št. 21497/93 z dne 18. 3. 1997 (Mantovanelli proti Franciji). Čeprav ZPP (1) res ne določa možnosti snemanja postopka izdelave izvedenskega mnenja z videokamero, bi takšnemu predlogu sodišče lahko ugodilo in tako na bolj praktičen način zagotovilo tožničine pravice. Slednja bo, v kolikor snemanje ne bo dopuščeno, pač izkoristila pravico do prisotnosti njenega zakonitega zastopnika in pooblaščenca pri izdelavi izvedenskega mnenja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za snemanje ugodi. Stroškov ne priglaša. (3) Tožena stranka na pravilno vročeno pritožbo ni odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Pritožnica se neutemeljeno sklicuje na prakso ESČP. Ko gre za vprašanja, povezana z dokaznim postopkom, je namreč slednja dokaj nepredvidljiva oziroma neustaljena, kar se odraža tudi na citirani sodbi, ki je bila sprejeta s šibko večino (pet glasov proti štirim). Poleg tega je ESČP v isti zadevi izreklo, da splošnega pravila, ki bi strankam zagotavljalo sodelovanje pri izdelavi izvedenskega mnenja, ni. Zahteve EKČP (med katerimi je tudi pravica do kontradiktornega postopka) se nanašajo le na postopek pred sodiščem, zato jih je mogoče prenesti na postopek izdelave izvedenskega mnenja le, v kolikor ta glede na okoliščine primera nadomesti prvega (podobno sklep II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006). Prav v teh posebnih okoliščinah leži odločilno stališče (ratio decidendi) zadeve Mantovanelli, kjer je izvedenec proučeval dejstva, pomembna za vprašanje vzročne zveze, in pri tem opravil pogovore z mnogimi zdravniki, ki bi jih sicer moralo zaslišati sodišče. Zadeva, v kateri je bil izdan izpodbijani sklep, je bistveno drugačna: izvedenki je bilo naloženo, naj ugotovi tožničine duševne bolečine, in sicer na podlagi dokumentacije v spisu ter razgovora s tožnico (sklep o postavitvi izvedenke, list. št. 192-193). Zato gre pritrditi sodišču prve stopnje, da je že s tem načelo kontradiktornosti zagotovljeno, vsaj kar se (pri)tožnice tiče. Ker bo slednja brez težav lahko vplivala na nastanek izvedeniškega mnenja tudi brez snemenja celotnega postopka z video kamero, ji sodišče prve stopnje z zavrnitvijo njenega (tudi sicer zakonsko nepredvidenega) predloga ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), niti ni zagrešilo kakšne druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).

(6) Pritožbeno sodišče tudi v okviru pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP) ni našlo drugih razlogov v škodo izpodbijanega sklepa, zato ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. točka 365. čl. ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami.