Jedro

Če izvajalec zgradi objekt na podlagi pomanjkljive projektne dokumentacije, je končna posledica tega, da ima zgrajeni objekt napake. Odgovornosti za stvarne napake pa se izvajalec razbremeni samo, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere in da tega vzroka ni mogel obvladati. Projektno dokumentacijo mora zagotoviti naročnik, zato imajo pomanjkljivosti projektne dokumentacije značilnost vzroka, ki izvira iz naročnikove sfere. Če sta v razmerju do naročnika za napako odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odgovornost solidarna (1. odstavek 665. člena OZ).

Zavarovanju terjatve ni namenjen sodni depozit, ampak so ji namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi v II. ter IV. točki izreka in se zadeva vrne v tem obsegu prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

V preostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo izvedbo del v večstanovanjski stavbi na stanovanjsko poslovnem naselju P. Toženi stranki je naložilo izvedbo del na sistemu aktivne požarne zaščite v garažah in kleteh tako, da zagotovi delovanje vseh dimnih loput, da zaključi in uredi tri jakotočne krmilne omare, da izdela dokumentacijo izvedenega stanja ter navodila za uporabo in vzdrževanje, da v centralnem prostoru zagotovi pregledne sheme in da zagotovi, da se opravi pregled požarnega sistema s strani pooblaščene organizacije in sistem preda v uporabo in vzdrževanje. Naložilo ji je (tudi) izolacijo delatacijskih slojev med enotama, ki sestavljata posamezno lamelo. V primeru, če tožena stranka obveznosti, naloženih v sklepu, ne bi izpolnila, lahko tožeča stranka na stroške tožene stranke zaupa izvedbo dejanj drugi osebi ali jih izvede sama, toženi pa se naloži založitev 15.000,00 EUR tako, da jih položi pri sodišču kot sodni depozit v korist tožeče stranke za namen plačila stroškov izvedbe dejanj. V presežku je sodišče predlog zavrnilo.

Zoper II. in IV. točko izreka sklepa (položitev 15.000,00 EUR pri sodišču kot sodni depozit in zavrnilni del sklepa) se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sklep v delu, ki se nanaša na izgradnjo nadstreškov, sam s seboj v nasprotju. Izvedenec G. je potrdil, da bi morali biti nadstreški zgrajeni zaradi pravil gradnje. Že zaradi tega bi moralo sodišče ugotoviti, da je tožbeni zahtevek v tem delu verjetno izkazan, saj predmet nakupa nima lastnosti, potrebnih za običajno rabo. Po določilu 1. točke 459. člena OZ je podana stvarna napaka, zato niti ni pomembno, ali so nadstreški v projektni dokumentaciji bili predvideni. Tudi ni res, da nadstreški v projektni dokumentaciji ne bi bili predvideni. Izvedenec v mnenju ni ugotavljal, ampak je samo zapisal, da bi nadstreški morali biti zgrajeni. Nanje je opozarjal projektant naselja. Tožeče stranke so navedle, da so bili nadstreški nad vhodi izrecno določeni v gradbenem dovoljenju za predmetno gradnjo, na katerega se sklicujejo tudi splošni pogoji in pogodbe, s katerimi je bil definiran predmet prodaje. V gradbenem dovoljenju so bili nadstreški izrecno predvideni kot pogoji gradnje. Toženi stranki pa tega nikoli nista prerekali.

Izpodbijani sklep nima razlogov v delu, ki se nanaša na sistem aktivne požarne zaščite glede označitve loput in javjalnikov ter glede ureditve in dokončanja prostora požarnega centra.

Iz obrazložitve sklepa se ne da ugotoviti, kako je sodišče prišlo do ocene o stroških odprave napak. Odločitev je v tem delu arbitrarna. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe uveljavljala znesek 2,192.100,00 EUR, zato bi se do tega morala opredeliti izvedenca. Iz predložene konkretne ponudbe izhaja, da bodo dejanski izdatki samo za izvedbo del na sistemu aktivne požarne zaščite v garažah in kleteh znašali najmanj 167.355,45 EUR. Sodišče se do tega ni opredelilo, niti tega ni upoštevalo. Tudi če je sodišče sprejelo, da iz mnenja izvedenca B. izhaja, da je potrebno za odpravo vseh napak okvirno 2,192.100,00 EUR, potem sodišče ni imelo podlago za zaključek, da zadošča za odpravo napak 15.000,00 EUR. Ta znesek predstavlja 0,6% zneska, ki ga je ugotovil izvedenec B. Pritožba je bila vročena toženima strankama in stranskemu intervenientu. Prva tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je delno utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izvedbo del na sistemu aktivne požarne zaščite glede označitve loput in javjalnikov ter glede ureditve in dokončanja prostora požarnega centra. Razlogi za tako odločitev so razvidni iz 13. točke izpodbijanega sklepa. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče ni imelo podlage za odločitev, da zahtevek v tem delu ni verjetno izkazan. Prvostopenjsko sodišče se je oprlo na izvedeniško mnenje izvedenca za varstvo pri delu in požarne varnosti A. G. Iz njega izhaja, da izvedenec neoznačenih javljalnikov ni opazil, le glede označevanja loput na licu mesta pa je navedel, da zakonodaja s področja požarne varnosti takega označevanja ne opredeljuje. Izvedenec je ugotovil tudi, da je v centralnem prostoru izvedena protipožarna zaščita tal proti prašnim talnim premazom in ognjevarnim gretjem za vzdrževalno osebje. Na podlagi navedenega je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna ugotovitev, da verjetnost terjatve v tem delu ni izkazana.

Pač pa pritožba utemeljeno napada tisti del odločitve, ki se nanaša na izgradnjo nadstreškov nad vhodi v posamezno večstanovanjsko enoto ter na mestu prehodov med objektoma. Prvostopenjsko sodišče se v razlogih sklepa sklicuje na izvedeniško mnenje izvedenca gradbene stroke R. G., iz katerega izhaja, da so nadstreški na omenjenih mestih potrebni iz razloga varovanja uporabnikov v času zimskih razmer pred padci snega in ledenih sveč. Količina snega, ki lahko zdrsne je majhna, vendar verjetnost zdrsa obstaja. Prav tako obstaja tudi verjetnost padca ledenih sveč zaradi načina izvedbe. Zaradi teh dveh razlogov je potreba po gradnji nadstreškov izkazana. Potreba izhaja iz osnovne lastnosti gradnje objektov, da uporabnikom objekta nudi varno rabo in dostop (primerjaj izvedeniško mnenje na str. 33, točka 20, lit. št. 958). Tudi v dopolnitvi izvedeniškega mnenja (točka 26 na str. 18 dopolnitve mnenja, list. št. 1019 spisa) izvedenec vztraja na tem, da so nadstreški potrebni zaradi varovanja uporabnikov objekta pri dostopu in sicer pred padci snega in ledenih sveč. Kot izhaja iz zaključka obrazložitve (15. točka izpodbijanega sklepa) pa po ugotovitvah izvedenca ne gre za gradnjo v nasprotju s pravili stroke in nadstreški niso bili predvideni v projektni dokumentaciji, zato je sodišče štelo, da tožeči stranki ni uspelo izkazati obstoja napake glede izgradnje nadstreškov. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno očita, da je taka obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju sama s sabo, zaradi česar je podana bistvena kršite določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Pogodbene lastnosti, ki jih mora imeti zgrajeni objekt, določita naročnik in izvajalec s pogodbo na podlagi projektne dokumentacije. Zgrajen objekt mora imeti najmanj običajne lastnosti, ki jih določajo gradbeni predpisi in druga pravila gradnje. Namen gradbenih predpisov je določiti tehnične lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati objekti. Zanesljivost objektov pa je tako stanje objekta, ki ne ogroža premoženja, zdravja in življenja ljudi.

Ko izvajalec konča objekt, ki ima pogodbene lastnosti, določene s projektno dokumentacijo, in običajne lastnosti, ki določajo pravila gradnje, mora pridobiti uporabno dovoljenje. Če je izvajalčeva obveznost nepravilno izpolnjena, ima značilnost izpolnitve z napako. Zgrajen objekt ima lahko napako, če nima pogodbenih lastnosti, določenih s projektno dokumentacijo, če nima najmanj običajnih lastnosti, ki jih določajo gradbeni predpisi in druga pravila gradbene stroke ali če izvajalec ni izpolnil obveznosti potrebnih za pridobitev gradbenega dovoljenja (660. člen Obligacijskega zakonika).(2) Če izvajalec zgradi objekt na podlagi pomanjkljive projektne dokumentacije, je končna posledica tega, da ima zgrajeni objekt napake. Odgovornosti za stvarne napake pa se izvajalec razbremeni samo, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere in da tega vzroka ni mogel obvladati. Projektno dokumentacijo mora zagotoviti naročnik, zato imajo pomanjkljivosti projektne dokumentacije značilnost vzroka, ki izvira iz naročnikove sfere. Če sta v razmerju do naročnika za napako odgovorna izvajalec in projektant, je njuna odgovornost solidarna (prvi odstavek 665. člena OZ).

Iz izvedeniškega mnenja in njegove dopolnitve izhaja, da bi morali biti narejeni nadstreški iz razloga varovanja uporabnikov v času zimskih razmer. Namen gradbenih predpisov je določiti minimalne tehnične lastnosti, ki jih mora izpolnjevati objekt, da bi bila zagotovljena njegova zanesljivost. Zanesljivost objekta pa je stanje, ki ne ogroža življenja in zdravja ljudi. Na podlagi izvedeniškega mnenja, na katerega se opira tudi prvostopenjsko sodišče, so nadstreški potrebni iz razloga varovanja uporabnikov objekta. Tožeča stranka je podala trditve, da ima predmet prodaje stvarne napake oziroma nima lastnosti, ki bi jih moral imeti. Prvostopenjsko sodišče se do teh trditev ni opredelilo in niso bile predmet presoje, zato so tudi zaključki o neizkazanosti terjatve v tem delu preuranjeni.

V II. točki izpodbijanega sklepa je prvostopenjsko sodišče naložilo toženi stranki založitev 15.000,00 EUR tako, da tožena stranki položi znesek pri sodišču kot sodni depozit v korist tožečih strank za namen plačila stroškov izvedbe dejanj. Pritožba utemeljeno očita, da iz obrazložitve sklepa ni moč ugotoviti, zakaj je sodišče štelo, da znaša strošek odprave napak 15.000,00 EUR. Prvostopenjsko sodišče se v 21. točki obrazložitve sklicuje na izvedeniško mnenje izvedenca B. (priloga A382), po katerem znaša ocenjena škoda za odpravo najnujnejših vitalnih pomanjkljivosti 2,192.100,00 EUR. Izvedeniško mnenje res upošteva tudi druge napake (kot je navedlo v razlogih prvostopenjsko sodišče), vendar iz razlogov sklepa ni moč razbrati, na podlagi česa je sodišče zaključilo, da znaša strošek odprave napak, ki ji je s sklepom naložilo sodišče 15.000,00 EUR, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izvršbo s pooblastilom upnika (nadomestno izvršbo) ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju.(3) Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje (drugi odstavek 225. člena ZIZ). Citirano določilo tako ureja odpravo dejanj, ki jih lahko opravi tudi kdo drug (ne le dolžnik). Namen sodnega depozita je prenehanje predlagateljeve obveznosti s tem, da se dolgovana stvar položi pri sodišču za upnika (302. člen OZ). Dolžnik sme za upnika položiti dolgovano stvar pri sodišču, če je upnik v zamudi. V zamudo pa pride, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči ali kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolžnikove sočasne obveznosti, ne nudi pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti. Zavarovanju terjatve torej sodni depozit ni namenjen, ampak so ji namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v II. in IV. točki (v delu, ki se nanaša na izgradnjo nadstreškov) razveljavilo ter zadevo vrnilo v tem obsegu prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), v preostanku pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Ur. l. RS, št. 26/199-45/2008, v nadaljevanju ZPP.

(2) Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji, v nadaljevanju OZ.

(3) Ur. l. RS, št. 51/1989 in naslednji, v nadaljevanju ZIZ.