Jedro

Upnica je bila v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, prejemnica brezplačne pravne pomoči, kar v posledici pomeni, da je terjatev iz naslova stroškov postopka do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, z dnem pravnomočnosti izvršilnega naslova prešla na Republiko Slovenijo.

Dolžnica je torej podala ugovor, ki se tiče obstoja terjatve upnice nasproti dolžnici in se pri tem sklicevala na dejstvo, ki je nastopilo po pravnomočnosti izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, tako da se ugovoru ugodi, sklep o izvršbi opr.št. I 1 z dne 11.2.2008 razveljavi, predlog za izvršbo pa zavrne.

Upnica mora dolžnici povrniti 95,98 EUR stroškov izvršilnega postopka in 167,88 EUR stroškov pritožbenega postopka, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči 16. dan po prejemu pisnega odpravka tega sklepa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi in naložilo dolžnici povrnitev nadaljnjih stroškov postopka v višini 120,76 EUR.

Zoper sklep se pritožuje dolžnica in navaja, da sklep prezre dejstvo, da upnica ne more biti aktivno legitimirana, saj dolg izhaja iz postopka, v katerem je bila upnici dodeljena brezplačna pravna pomoč in je torej upnik lahko le Republika Slovenija, saj je bila nanjo terjatev prenesena že po zakonu.

Dolžnica tudi meni, da za odločanje o ugovoru Okrajno sodišče v Kopru ni pristojno, saj bi ugovor moralo predložiti v odločanje Višjemu sodišču v Kopru. V času od izdaje sodbe, to je izvršilnega naslova, je E. K. uspela dokazati status dedinje po pok. Eu. K., zato je terjatev upnice, tudi če bi bila aktivno legitimirana, prenehala. Sodedinji sta namreč z zahtevkom v pravdi uspeli v celoti in enako bi tudi dolžnica.

V odgovoru na pritožbo je upnica pritožbene navedbe prerekala in predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba sicer nima prav, ko meni, da je za odločanje o ugovoru pristojno Višje sodišče v Kopru. Po določbi 54. člena Zakona o izvršbi (ZIZ) namreč o ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi. Prav tako pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev, ki se nanašajo na vsebinsko pravilnost odločitve v izvršilnem naslovu.

Pravilno pa pritožba opozarja, da je že v ugovoru uveljavljala dejstvo, da je bila upnica v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, prejemnica brezplačne pravne pomoči, kar v posledici pomeni, da je terjatev iz naslova stroškov postopka do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, z dnem pravnomočnosti izvršilnega naslova prešla na Republiko Slovenijo. S prehodom terjatve na Republiko Slovenijo vstopi Republika Slovenija v razmerju do nasprotne stranke v položaj stranke – upravičenca do brezplačne pravne pomoči - kot upnika. Predlog za izterjavo terjatev izvrši pristojni davčni organ (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči). Dolžnica je torej podala ugovor, ki se tiče obstoja terjatve upnice nasproti dolžnici in se pri tem sklicevala na dejstvo, ki je nastopilo po pravnomočnosti izvršilnega naslova. Upnica je na ugovor odgovorila, vendar dejanskim navedbam dolžnice, da gre za stroške, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, upnica ni nasprotovala. V taki situaciji pride v poštev določba 3. odstavka 58.člena ZIZ, po kateri se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v odgovoru ne navede ustreznih dejstev in ne predlaga dokazov. Povedano pomeni, da gre za terjatev, ki izvira iz sredstev, plačanih iz naslova brezplačne prejete pomoči. Ta terjatev je po pravnomočnosti izvršilnega naslova v celoti prešla na Republiko Slovenijo in RS je vstopila v položaj vlagateljice predmetnega predloga za izvršbo kot upnice, kar predstavlja ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Predlog za izvršbo je zato treba zavrniti. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega izpodbijani sklep spremenilo, tako da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo.

Dolžnica, ki je v postopku uspela (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je v zvezi z ugovorom priglasila stroške sodnih taks in stroške sestave ugovora, skupaj z materialnimi stroški in DDV na odvetniške storitve, v zvezi s pritožbo pa stroške sodnih taks in stroške sestave pritožbe, skupaj z materialnimi stroški in DDV na odvetniške storitve. Sodišče je priglašene stroške priznalo v višini, kakršna izhaja iz Odvetniške tarife in taksne tarife. Skupaj znašajo stroški izvršilnega postopka na prvi stopnji 95,98 EUR, stroški pritožbenega postopka pa 167,88 EUR.