Jedro

1. odst. 31. člena ZST določa, da se za prepisovanje sodnih spisov ter za prepisovanje spisov iz zbirke listin, ki ga opravi sodišče na zahtevo stranke, plača od lista izvirnika taksa 30 točk, za vsak nadaljnji izvod prepisa in za prepis sodnega zapisnika, ki je bil napravljen s samim izvirnikom, pa se plača od lista taksa 5 točk. ZST ne loči prepisovanja sodnih spisov oz. spisov iz zbirke listin in fotokopiranja teh spisov. Zato je sodišče pravilno uporabilo 1. odst. tar.št. 31 in fotokopije obravnavalo kot prepise sodnih spisov. Šele ZST-i (Ur.l. RS št. 93/2001) je v spremenjenem 31. členu določil tudi posebno takso za opravljeno preslikavo listin iz sodnega spisa ali zbirke listin s pomočjo tehničnih sredstev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnici odmerilo sodno takso za prepisovanje sodnega spisa v višini 5.850,00 SIT in ji naložilo, da je dolžna ta znesek plačati v 15 dneh ter v nadaljnjih treh dneh predložiti sodišču potrdilo o plačilu.

Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da ta sklep spremeni tako, da ji odmeri sodno takso v znesku 13 x 5 točk po 15,00 SIT oz. skupaj 975,00 SIT, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da si je pooblaščenec tožeče stranke 7.2.2001 resnično ogledal sodni spis in zahteval fotokopije 13 listov iz tega spisa. Zahteval je le fotokopiranje listin v spisu, ne pa prepis listin, zaradi česar meni, da je sodišče prve stopnje sodno takso za prepis odmerilo napačno. Sklicuje se tudi na prakso v kazenskih in civilnih zadevah, kjer sodna taksa za takšna opravila ni višja kot 5 točk oz. 75,00 SIT na stran. Taksa za 13 slabo fotokopiranih listov je previsoka, prišlo pa je tudi do grobega kršenja temeljnih človekovih pravic tožnice.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi oprlo na določbo 1. odst. 31. člena Zakona o sodnih taksah (ZST - Ur.l. RS št. št. 1/90 - 50/98), po kateri se za prepisovanje sodnih spisov ter za prepisovanje spisov iz zbirke listin, ki ga opravi sodišče na zahtevo stranke, plača od lista izvirnika taksa 30 točk, za vsak nadaljnji izvod prepisa in za prepis sodnega zapisnika, ki je bil napravljen s samim izvirnikom, pa se plača od lista taksa 5 točk. ZST v navedenem členu, pa tudi v drugih določbah, ne loči izrecno prepisovanja sodnih spisov oz. spisov iz zbirke listin in fotokopiranja teh spisov. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je s tem v zvezi mogoče uporabiti le 1. odst. tar.št. 31 in fotokopije obravnavati kot prepise sodnih spisov oz. spisov iz zbirke listin. Glede na to je tožnici tudi pravilno odmerilo takso v višini 30 točk za vsako fotokopijo, pri čemer je potrebno dodati, da je šlo med drugim tudi za fotokopije sklepov, ki jih je med priloge vložila tožnica sama.

Šele Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah (ZST-i - Ur.l. RS št. 93/2001) je v spremenjenem 31. členu določil tudi posebno takso za opravljeno preslikavo listin iz sodnega spisa ali zbirke listin s pomočjo tehničnih sredstev in za ta primer določil od lista izvirnika takso 5 točk. Vendar pa ta zakon ni uporabljiv za odločanje v konkretni zadevi, saj je bil sprejet 23.11.2001, začel pa je veljati šele 8.12.2001, torej že dalj časa po odločitvi sodišča prve stopnje o odmeri sodne takse tožnici.

Pritožbeno sodišče torej ni ugotovilo utemeljenosti pritožbenih razlogov niti ne pritrjuje pritožbeni navedbi, da naj bi sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom oz. odmero sodne takse grobo kršilo temeljne človekove pravice tožnice. Tožnica v pritožbi tudi ne navede konkretno, v čem vidi takšno grobo kršitev njenih temeljnih človekovih pravic, njena splošna navedba o tem, da naj bi do tega prišlo, pa takšne kršitve še ne potrjuje in ne zadošča za takšno sklepanje.

Glede na navedeno in v skladu z 2. točko 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.