Jedro

Izdaja soglasja za priklop ne predstavlja podlage za odmero komunalnega prispevka, saj se ta (v primeru izboljšanja opremljenosti) odmeri že po uradni dolžnosti in predstavlja enega od pogojev za priključitev na javno komunalno omrežje. To pomeni, da bi bil tožnici ne glede na vloženo vlogo za izdajo soglasja oziroma posledično izdano soglasje kljub temu po uradni dolžnosti odmerjen komunalni prispevek.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Občinska uprava Občine Gorenja vas - Poljane (v nadaljevanju prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo tožnici odmerila komunalni prispevek v skupnem znesku 3.030,80 EUR za komunalno opremo objekta „obstoječa enostanovanjska stavba ..., št. stavbe ... k.o. ..., ki se nahaja na delu parcele št. ... k.o. ..., v površini 550 m2“ s primarnim in sekundarnim kanalizacijskim omrežjem komunalnih odpadnih voda (1. točka izreka), navedla številko računa, število obrokov, znesek po posameznem obroku ter rok za plačilo posameznega obroka (2. točka izreka), navedla posledice v primeru neplačila komunalnega prispevka (3. točka izreka), navedla, da se potrdilo o plačilu komunalnega prispevka izda po dokončnosti odločbe in predložitvi dokazila o plačanem odmerjenem znesku (4. točka izreka) ter odločila, da stroškov postopka ni (5. točka izreka). Iz obrazložitve poleg pravnih podlag za odmero izhaja, da je prvostopni organ po uradni dolžnosti začel postopek odmere komunalnega prispevka za novo komunalno opremo z javno kanalizacijo na podlagi Soglasja za priključitev na javno kanalizacijo Gorenja vas št. 351-48/2019-02 z dne 2. 8. 2019 (v nadaljevanju Soglasje), skladno s katerim je tožnici omogočena priključitev in uporaba javne kanalizacije. Glede na uradne evidence Geodetske uprave RS znaša neto tlorisna površina objekta 307,70 m2, površina parcele objekta pa 550 m2. Ob upoštevanju teh podatkov in določb Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Gorenja vas - Poljane (v nadaljevanju Odlok o podlagah) je podana formula za izračun višine komunalnega prispevka. Navedeno je še, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja na obstoječo komunalno opremo, razen neposrednih stroškov gradnje priključkov na posamezne komunalne vode, ki jih nosi zavezanec za plačilo komunalnega prispevka.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. Navedel je, da je podlaga za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka za navedeni objekt že sam Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) in ne Soglasje, kljub temu, da ga je prvostopni organ pri odločanju upošteval. Zato postopek odmere komunalnega prispevka ne zajema postopka izdaje soglasja, je pa Soglasje, dano v obravnavanem primeru, veljavno in nanj ni bila podana pritožba. Ne ZUreP-2 ne Odlok o podlagah pa ne dajeta podlage za oprostitev plačila komunalnega prispevka za stanovanjske objekte. Občina krije stroške priključitve na javno kanalizacijo (hišni priključek) iz prihodkov po Uredbi o določitvi območja in višini nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju Rudnika urana Žirovski vrh (v nadaljevanju Uredba), ne krije pa celotnega komunalnega prispevka. Prvostopni organ je tožnici dal možnost posredovanja dokazil o poravnanih obveznostih za komunalno opremljenost objekta z javno kanalizacijo, vendar jih tožnica ni posredovala. Glede trditev v zvezi z nepravočasno gradnjo kanalizacije v naselju ... in postopki priključevanja drugih objektov na javno kanalizacijo se drugostopni organ ni opredelil, saj niso predmet odmere komunalnega prispevka v tem upravnem postopku.

3. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da ji predpisi, ki jih citira, dajejo podlago za oprostitev plačila komunalnega prispevka. Je lastnica enostanovanjske hiše v naselju ..., ki spada v področje posebne ureditve zaradi posledic vplivov rudarjenja v Rudniku urana Žirovski vrh (v nadaljevanju RŽV). V 8. členu Zakona o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude in preprečevanju posledic rudarjenja v RŽV (v nadaljevanju Zakon o RŽV) je določena odškodnina prizadetim prebivalcem lokalne skupnosti zaradi obremenitve okolja. Občina tako od leta 2008 naprej prejema odškodnino v obliki rente, pri čemer je namen odškodnine razviden iz Uredbe. V skladu z 8. členom Uredbe lahko lokalna skupnost sredstva odškodnine namenja samo za gradnjo in vzdrževanje svojih objektov infrastrukture za izvajanje javnih služb varstva okolja in cestne infrastrukture. Prizadeto območje je natančneje določeno s Pravilnikom o dopolnitvi Pravilnika o merilih in kriterijih za izračun takse ob priključitvi na javno kanalizacijo in vodovod v Občini Gorenja vas - Poljane (v nadaljevanju Pravilnik o merilih), in sicer gre za naselja Todraž, Gorenja Dobrava, Dolenja Dobrava in Dobravšce, v katerih se višina priključnine za priklop na javno kanalizacijo za objekte, zgrajene do konca leta 2005, zniža na eno tretjino veljavne cene. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov javne kanalizacije v Občini Gorenja vas - Poljane (v nadaljevanju Pravilnik o tehnični izvedbi) pa določa, da stroške priključitve na javno kanalizacijo krije občina iz prihodkov po zgoraj navedeni Uredbi. Zato občini očita tudi nenamensko porabo sredstev, saj sredstva rente porablja za izgradnjo javne infrastrukture na celotnem področju občine in ne le v prizadetem področju, poleg tega pa neenakopravno obravnava gospodinjstva, ki so se priključila po letu 2010, ko je prišlo do pomembnejših sprememb občinske prostorske zakonodaje na tem področju. Navaja še, da ji je bilo s strani predstavnika občine A. B. ustno zagotovljeno, da bo zaradi posebnega statusa ... oproščena plačila komunalnega prispevka, zato je tudi izpolnila vlogo za priklop na novozgrajeno razširitev omrežja javne kanalizacije, na osnovi katere je bilo nato izdano Soglasje. Po njenih informacijah je bilo enako zagotovilo dano vsaj še dvema drugima gospodinjstvoma na ..., in sicer C. D. in E. F.. Zato predlaga njuno zaslišanje ter zaslišanje A. B.. Sodišče naj po izvedeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo oporeka tožničini ugotovitvi, da bi morala biti oproščena plačila komunalnega prispevka, saj to ne izhaja iz nobenega predpisa. Nesporno je, da se je z izgradnjo oziroma podaljšanjem odcepa kanalizacijskega sistema v naselju ... v letu 2019 izboljšala opremljenost zemljišča tožnice z dodatno vrsto komunalne opreme, kot je tudi nesporno, da na dan izdaje izpodbijane odločbe tožničin objekt še ni bil priključen na javno kanalizacijsko omrežje komunalnih odpadnih voda. Zato obstaja obveznost tožnice, da se priklopi na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje. Oporeka tudi tožbenemu očitku o neenakopravni obravnavi prebivalcev naselja ... in trdi, da je vsem prebivalcem odmerila komunalni prispevek na podlagi v času odmere veljavnih predpisov. Tožnici očita pavšalnost in nedokazanost njenih navedb v zvezi z neenakopravno obravnavo prebivalcev naselja ... ter predlaga zavrnitev tožbe. Nasprotuje zaslišanju A. B., ker ni pristojen za področje odmere komunalnega prispevka. V zvezi s tem predlaga zaslišanje dr. G .H., kateri je področje odmere komunalnega prispevka pri toženki najbolj poznano.

5. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v odločbo o odmeri komunalnega prispevka št. 351-48/2019-05 z dne 23. 8. 2019, pritožbo z dne 2. 9. 2019, odločbo o pritožbi št. 351-48/2019-10 z dne 9. 10. 2019, dopis Občine Gorenja vas – Poljane Ministrstvu za okolje in prostor št. 011-01/07-01 z dne 23. 2. 2007, Splošni del proračuna Občine Gorenja vas – Poljane 2008, Predlog proračuna Občine Gorenja vas – Poljane 2008, poziv toženke tožnici, naj posreduje podatke za odmero komunalnega prispevka št. 351-48/2019-03 z dne 8. 8. 2019, vlogo tožnice za izdajo soglasja za priključitev na kanalizacijo št. 351-48/2019-01 z dne 1. 8. 2019, Soglasje za priključitev na javno kanalizacijo Gorenja vas št. 351-48/2019-02 z dne 2. 8. 2019, izsek iz Pogodbe o zaposlitvi g. A. B. št. 100-7/2015-02 z dne 30. 9. 2015, izsek iz Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi Občine Gorenja vas – Poljane št. 110-03/2015-01 z dne 21. 9. 2015 (opis delovnih mest (1) Višji svetovalec za področje ravnanja z odpadki in varstvo okolja ter (2) Svetovalec za komunalno infrastrukturo) in ostale listine upravnega spisa. Zavrnilo je dokaze z zaslišanjem prič A. B., G. H., C. D., E. F. in tožničinega moža I. J. (ta dokazni predlog je tožnica podala na glavni obravnavi) kot nepotrebne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi tožnica izpodbija odločitev prvostopnega organa o odmeri komunalnega prispevka, saj naj bi bila le-tega v skladu z določbami Zakona o RŽV, Uredbe, Pravilnika o merilih in Pravilnika o tehnični izvedbi, ki jih citira, zaradi posebnega statusa naselja ... dolžna kriti občina. V zadevi ni sporno, da je tožnica lastnica enostanovanjske hiše, zgrajene leta 1999, ki je locirana v naselju ..., katero spada v področje posebne ureditve zaradi vplivov posledic rudarjenja v RŽV. Prav tako ni sporno, da je bil v letu 2019 za to naselje dograjen podaljšek oziroma odcep javnega kanalizacijskega omrežja komunalnih odpadnih voda, na katerega tožničin objekt do tedaj še ni bil priključen.

8. V obravnavanem primeru je treba ločiti med postopkom odmere komunalnega prispevka in postopkom priključitve na javno komunalno opremo. Odmero komunalnega prispevka ureja ZUreP-2, ki v zvezi s tem ureja dve različni situaciji: 1. odmero komunalnega prispevka za novo in obstoječo komunalno opremo zaradi graditve (221. člen ZUreP-2) ter 2. odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti (222. člen ZUreP-2). V zvezi s prvo situacijo določa, da pristojni občinski organ komunalni prispevek odmeri na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 221. člena ZUreP-2). V zvezi z drugo situacijo (za katero gre v obravnavanem primeru) pa določa, da pristojni občinski organ komunalni prispevek odmeri _po uradni dolžnosti_ (prvi odstavek 222. člena ZUreP-2). Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v skladu z 220. členom za obstoječo komunalno opremo tako lastnik objekta, ki se na novo priključuje na to opremo.

9. Priključitev objekta na javno kanalizacijo v obravnavanem primeru ureja Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Gorenja vas - Poljane (v nadaljevanju Odlok o odvajanju). V petem odstavku 15. člena določa, da mora lastnik objekta po tem, ko ga je izvajalec javne službe obvestil, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredoval pogoje za priključitev, vložiti _vlogo za soglasje za priključitev_ najkasneje v roku 30 dni po prejemu obvestila. Iz prvega odstavka 17. člena izhaja, da se priključitev objekta na javno kanalizacijo opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev: da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije, da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca javne službe _ter da so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture (plačilo komunalnega prispevka)_. Da je priključitev še nepriključenega objekta na javno kanalizacijo na območjih, kjer je ta zgrajena ali se gradi, obvezna, izhaja iz 15. člena Odloka o odvajanju, iz 5. člena Odloka o podlagah pa izhaja, da je s kanalizacijskim omrežjem opremljeno tudi naselje ....

10. Iz povedanega izhaja, da se je v obravnavanem primeru, ko je šlo za izboljšanje opremljenosti, postopek odmere komunalnega prispevka začel po uradni dolžnosti. Tožnica ne prereka dejstva, da je bil do naselja ..., kjer prebiva, v letu 2019 dograjen odcep javnega kanalizacijskega omrežja, kar nedvomno pomeni izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. Tudi ne prereka dejstva, da njen objekt do tega trenutka še ni bil priključen na javno kanalizacijsko omrežje, kot tudi ne, da bi komunalni prispevek že poravnala. Navaja pa, da je bila (skupaj še z vsaj dvema drugima gospodinjstvoma v naselju) s strani predstavnika občine zavedena, da naj bi bila v celoti oproščena plačila komunalnega prispevka, zaradi česar je tudi izpolnila vlogo za izdajo soglasja. Vendar pa, kot je razvidno iz zgoraj navedenih predpisov, to dvoje ni povezano. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, kot ugotavlja že toženka in zmotno navaja tožnica, da iz zgoraj citiranih določb izhaja, da izdaja soglasja za priklop ne predstavlja podlage za odmero komunalnega prispevka, saj se ta (v primeru izboljšanja opremljenosti) odmeri že po uradni dolžnosti in predstavlja enega od pogojev za priključitev na javno komunalno omrežje. To pomeni, da bi bil tožnici ne glede na vloženo vlogo za izdajo soglasja oziroma posledično izdano soglasje kljub temu po uradni dolžnosti odmerjen komunalni prispevek. Zato sodišče sledi toženkini navedbi, da postopek izdaje soglasja za priklop ni relevanten za postopek odmere komunalnega prispevka, poleg tega pa so navedbe tožnice o ustnem zagotovilu predstavnika toženke, da bo oproščena plačila komunalnega prispevka, zaradi česar je podala vlogo za izdajo soglasja za priklop, nerelevantne in tudi, če so bile izrečene, niso podlaga za neodmero komunalnega prispevka.

11. Za neutemeljene je sodišče spoznalo tudi tožničine navedbe glede oprostitve plačila komunalnega prispevka, kar naj bi izhajalo iz posebnega statusa naselja ... zaradi vplivov posledic rudarjenja v RŽV. Tožnica te trditve opira na 8. člen Zakona o RŽV, 8. člen Uredbe, 1. člen Pravilnika o merilih in drugi odstavek 18. člena Pravilnika o tehnični izvedbi. Sodišče se strinja s toženko, da ne Zakon o RŽV ne Uredba ne določata, da bi bil kdorkoli oproščen plačila komunalnega prispevka. Zakon v 8. členu določa pravico lokalne skupnosti do odškodnine zaradi obremenitve okolja, Uredba pa v 8. členu določa namensko porabo nadomestila za omejeno rabo prostora, in sicer, da se morajo uporabiti za odpravo posledic omejene rabe prostora s tem, da se jih nameni za gradnjo in vzdrževanje objektov infrastrukture za izvajanje javnih služb varstva okolja in cestne infrastrukture. Pravilnik o merilih, na katerega se sklicuje tožnica, je bil leta 2008 preklican, zato ne velja več in se sodišče o njem ne opredeljuje, drugi odstavek 18. člena Pravilnika o tehnični izvedbi pa sicer res določa, da se v prejšnjem odstavku navedeni način zaračunavanja ne določa za naselja Todraž, Gorenja Dobrava, Dolenja Dobrava in Dobravšce, saj stroške priključitve na javno kanalizacijo krije občina iz prihodkov, pridobljenih po Uredbi (nadomestilo za omejeno rabo prostora), vendar tožnica pri tem ne upošteva prvega odstavka tega člena. Ta se nanaša na _stroške priključitve (hišni priključek) na javno kanalizacijo_. Hišni priključek je v 3. členu Pravilnika o tehnični izvedbi opredeljen kot „spojni kanal do 15 m od objekta oziroma od priključka na javno kanalizacijo (ali prvi skupni jašek na javni kanalizaciji)“. Prebivalci navedenih naselij so torej oproščeni (le) plačila stroškov priključitve hišnega priključka (ne pa plačila celotnega komunalnega prispevka), kar je tožnici poznano, saj v tožbi navaja, da je občina namesto namenske uporabe sredstev odškodnine le-to kompenzirala s tem, da je lastnikom dovolila brezplačen ali občutno cenejši priklop na omrežje.

12. Poleg tega tožnica kot sporno navaja tudi porabo sredstev rente za izgradnjo javne infrastrukture na celotnem področju občine in ne le v prizadetem področju. Tudi glede tega po presoji sodišča nima prav. Uredba v 3. členu določa območje omejene rabe prostora zaradi odlagališč radioaktivne rudarske in hidrometalurške jalovine M. in N., in sicer je to območje, ki obsega zemljiške parcele iz priloge 1 te uredbe. V prilogi 1 je taksativno naštetih 73 parcel znotraj k.o. ... in k.o. ... . Uredba torej natančno določa območje omejene rabe prostora (gre za parcele, ki obsegajo odlagališči M. in N.), ne določa pa izrecno, da se mora nadomestilo, ki ga občina prejema zaradi omejene rabe prostora, tudi porabiti izključno samo na tem območju. Naselja Dolenja Dobrava, Gorenja Dobrava, Todraž in Dobravšce so v 18. členu Pravilnika o tehnični izvedbi, kot je navedeno že zgoraj, omenjena v zvezi s stroški priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, iz česar ne izhaja, da so (samo) ta območja prizadeta območja in se morajo sredstva nadomestila za omejeno rabo prostora namenjati za izgradnjo javne infrastrukture le v teh naseljih.

13. Iz povedanega torej izhaja, da pravne podlage, ki jih navaja tožnica, ne izkazujejo oprostitve plačila komunalnega prispevka, iz zgoraj citiranih določil ZUreP-2 in Odloka pa je jasno razvidno, da so vsi prebivalci dolžni ob priklopu na kanalizacijsko omrežje plačati komunalni prispevek. Tožnica sicer (pavšalno) navaja, da nobenemu gospodinjstvu (z izjemo ene novogradnje), ki se je priklopilo na javno kanalizacijsko omrežje po letu 2010 (ko se je pomembneje spremenila zakonodaja glede obračuna komunalnega prispevka), ni bilo potrebno plačati komunalnega prispevka za priklop na javno kanalizacijsko omrežje, vendar za to ni predložila nobenih dokazil. Na glavni obravnavi je v zvezi s tem povedala, da pozna dejstva na vasi in da je bila neenako obravnavana glede na prejšnje prebivalce, sovaščane, ki so se priključili na javno kanalizacijo pred njo. Na vprašanje sodišča, naj pojasni na katero časovno obdobje se njena pripomba nanaša, pa je povedala, da ne ve, zato sodišče njen ugovor šteje nerelevanten za zadevo, ker ni zmožen preizkusa. Tožnica tudi ni pojasnila v katerih konkretnih, pravno pomembnih okoliščinah naj bi bil njen položaj v bistvenem enak položaju zavezancev na katere se (sicer tudi pavšalno) sklicuje. Višina komunalnega prispevka je v različnih položajih lahko različna. Enako velja za možnost občine, da v različnih situacijah na zavezance prevali različen delež skupnih stroškov.

14. Tožnica je v tožbi predlagala zaslišanje prič A. B., C. D. in E. F., na glavni obravnavi pa še svojega moža I. J.. Toženka je predlagala zaslišanje priče G. H.. Sodišče teh dokazov ni izvedlo, ker je njihova izpovedba nerelevantna, glede na razloge, ki jih je sodišče v sodbi navedlo, saj je presodilo, da v obravnavani zadevi že pravilna uporaba materialnega prava ne dopušča ugoditve tožbi.

15. Glede na navedeno je sodišče po opravljeni glavni obravnavi presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

16. Stroškovna zahtevka tožnice in toženke je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.