Jedro

Toženec bi moral, če bi želel, da se narok za glavno obravnavo preloži, poslati opravičilo pravočasno, ne pa šele na dan glavne obravnave, tako da ga je sodišče prejelo šele naslednji dan. Navesti bi moral tudi opravičljiv razlog za izostanek.

Pogoj za dopustnost naknadnega podajanja navedb je, da stranka hkrati z navajanjem novih dejstev in predlaganjem dokazov izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se delno vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni I 97/00603, tako da mora tožena stranka tožečima strankama plačati 3,279.960,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 1997. V ostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v presežku do vtoževanega zneska 5,184.129,60 SIT zavrnilo. Ocenilo je, da sta tožnika kot posojilodajalca tožencu kot posojilojemalcu posodila 36.000,00 DEM, ki jih ta ob zapadlosti ni vrnil. Tožeči stranki pa ni nudilo sodnega varstva glede kapitaliziranih obresti, zato je tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni upoštevalo njenega opravičila za glavno obravnavo. Vztraja, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana v pravdi. Kot laik je šele naknadno izvedela za svojo dolžnost, da mora navesti nova dejstva in predlagati dokaze do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Dolg ne obstaja. Ugovarja tudi obrestim.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Očitana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podana. Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo 17. 4. 2001 utemeljeno opravilo v nenavzočnosti tožene stranke (282. člen ZPP), ki je bila na narok v redu povabljena. Pogoji za preložitev naroka kljub opravičilu toženca 17. 4. 2001 niso bili izpolnjeni. Ne le, da bi moral, če bi želel, da se narok za glavno obravnavo preloži, poslati opravičilo pravočasno, ne pa šele na dan glavne obravnave, tako da ga je sodišče prejelo šele naslednji dan. Navesti bi moral tudi opravičljiv razlog za izostanek, ki bi moral biti podprt z dokazom. Zgolj pavšalno obvestilo o službeni zadržanosti ne zadostuje.

7. Že sodišče druge stopnje je revidentu pojasnilo, da je ugovor aktivne legitimacije podal prepozno. Pritožbene novote so dopustne le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka v pritožbi ni navedla nobenih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati o njeni nekrivdi. Revizijske kritike, da je za zakonsko omejitev pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov izvedela šele naknadno, ni mogoče upoštevati. Pogoj za dopustnost naknadnega podajanja navedb je, da stranka hkrati z navajanjem novih dejstev in predlaganjem dokazov izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.

8. Na revizijski stopnji neizpodbojne dejanske ugotovitve o obstoju posojilnega razmerja med pravdnima strankama in neplačilu dolga s strani toženca ob zapadlosti terjatve utemeljujejo materialnopravni sklep o utemeljenosti denarnega zahtevka tožeče stranke. Za zavrnitev pavšalnega ugovora tožene stranke, da ne dolguje obresti, zadošča odgovor, da so zamudne obresti splošna civilna sankcija za zamudo s plačilom denarne obveznosti, ki tečejo od njene zapadlosti do plačila (prvi odstavek 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih).

9. Revizijsko sodišče je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).