Jedro

Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma prostorski odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika. Prav navedenih okoliščin pa tožnica ni dokazala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je zahtevala, da sodišče prve stopnje ugotovi, da jo je toženec motil v njeni zadnji, mirni in dejanski posesti nedograjene vinske kleti, stoječe na parc. št.811/6, k.o. Č. s tem, da je v mesecu juniju 2008 z navedenega objekta odstranil ključavnico tožnice in na vrata namestil novo ključavnico - obešanko ter da se vzpostavi prejšnje posestno stanje, s tem da se odstrani obešanko in ponovno namesti stara ključavnica na vratih nedograjene vinske kleti. Tožnici je bilo naloženo, da povrne tožencu stroške pravdnega postopka v znesku 1.354,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje.

2. Tožnica v pritožbi izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga višjemu sodišču, da sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sklep je zapleteno ter nerazumljivo napisan, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti. Toženec nepravilno navaja, da je posest nad vinsko kletjo pridobil s sklenitvijo prodajne pogodbe s S.J., saj S.J. posesti ni imel in je zato tudi ni mogel prenesti na toženca. Tožnica ima posest, ki je od očeta dobila ključ vinske kleti. Toženec ji je onemogočil izvrševanje posesti, ker je odstranil obstoječo ključavnico na vratih in namestil ključavnico - obešanko. Nepomembno je, kdo je urejal okolico vinske kleti. Posest tožnice potrjuje tudi odločba Medobčinskega inšpektorata Občin Brežice, Krško in Sevnica, opr. št. 6-350-251/82, z dne 20.8.1982 (A 11), v kateri je tožnici in njenemu bratu kot investitorjema naloženo, da prenehata z gradnjo vinske kleti in sklep Komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo Občine Brežice, opr. št. 351-703/82-4, z dne 6.3.1985 (A 10), s katerim je bilo odločeno, da se vinska klet investitorjev tožnice in njenega brata razvrsti med objekte, ki se lahko legalizirajo. Navedeni odločbi je tožeča stranka nekaj dni pred vložitvijo pritožbe slučajno našla doma med starimi dokumenti in v povezavi z ostalimi dokazi dokazujeta, da je posest nad vinsko kletjo imela tožnica. Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica vsaj 20 do 30 let ni vstopala v vinsko klet in predmetov, ki so bili v njej, ni uporabljala ter zato ni izvajala dejanske oblasti nad vinsko kletjo. Tožnica je imela posest na vinski kleti od očetove smrti.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče v postopku zaradi motenja posesti ščiti posestnika, ki je v posesti moten (določba 32. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ), in sicer daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer se ne upošteva pravica do posesti in dobrovernost posestnika (določba 33. člena SPZ). Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena SPZ. Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo (prvi odstavek 24. člena SPZ). Tožnica ni dokazala (na njej je bilo dokazno breme), da bi imela v obdobju pred zatrjevanim motilnim dejanjem (odstranitvijo ključavnice in namestitvijo nove ključavnice obešanke) v posesti nedograjeno vinsko klet. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je v tem delu prepričljiva in jo pritožbeno sodišče sprejema, saj so ugotovitve posledica skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP). Neutemeljeno pritožba zatrjuje, da sklep nima razlogov in da ni razumljiv, prav nasprotno, sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo in obrazložilo vse odločilne razloge, zaradi katerih je zaključilo, da tožnica ni izvrševala posesti na vinski kleti.

6. Tožnica zatrjuje, da je imela ključ, s katerim je odpirala vrata vinske kleti, ter na ta način izkazuje obstoj posesti nad objektom. Pravilni so zaključki prvega sodišča, da zgolj imetništvo ključa še ne izkazuje posesti nad vinsko kletjo. Pri posesti gre za takšno razmerje subjekta do stvari, da le-ta stvar rabi, jo uživa ali z njo razpolaga, pri čemer mora biti to razmerje oziroma prostorski odnos do stvari tudi navzven viden na podlagi konkretnih ravnanj posameznika. Prav navedenih okoliščin pa tožnica ni dokazala.

7. Pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da tožnica ni izvrševala posesti na vinski kleti. Iz izpovedi prič (A.M., J.K., F.V., I.Z., J.T., T.J. in M.K.) izhaja, da tožnica vinske kleti ni uporabljala ali jo urejala, saj so priče izpovedale, da je bila okolica vinske kleti zaraščena, dokler je ni uredil toženec, ki je tudi pospravil vinsko klet. Navedeno pa je potrdila v svoji izpovedbi tudi tožnica. Priče, ki jih je predlagala tožnica (B.B., M.B., O.B.), so izpovedale, da je tožnica skrbela za vinsko klet, vendar priče konkretno niso znale pojasniti, kdaj in na kakšen način je tožnica izvrševala posest. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da vinske kleti nihče ni uporabljal, bila je 20 do 30 let zapuščena, vse do prihoda toženca. Glede na takšne dejanske ugotovitve tudi dokumenta upravnih organov iz leta 1982 in 1985, ki jih prilaga tožnica v pritožbi (A 10 in A 11), ne omogočata drugačnih dejanskih zaključkov, kot da ni izkazano, da bi tožnica izvrševala posest na vinski kleti.

8. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izjave tožnice in nekaterih prič nespretno protokoliralo na zapisnik. Tožnica na naroku ni ugovarjala vsebini zapisanega, zato teh pomanjkljivosti oziroma kršitev ne more več uveljavljati v pritožbi (286.b člen ZPP).

9. Sodišče druge stopnje je zavrnilo s sklepom pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker je ob preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih se sklep v pritožbi izpodbija in ne razlogi, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je odločalo o povrnitvi pritožbenih stroškov na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo toženca pa ni bil potreben, krijeta pravdni stranki vsaka sama stroške pritožbenega postopka.