Jedro

Stopnišče na stanovanjski hiši predstavlja skupni prostor, ki služi hiši kot celoti in ga zato ni mogoče pri fizični delitvi te hiše dodeliti v izključno last enemu solastniku.

Izrek

Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i v kolikor predlagatelj prejme v izključno last stopnišče v pritličju in prvem nadstropju (1. alineja 1. tč. izreka), v delu glede pravice uporabe funkcionalnega zemljišča (2. tč. izreka) ter posledično 3., 4. in 6. tč. izreka in se v tem obsegu zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se skupno premoženje strank nepravdnega postopka sestoji iz stanovanjske hiše v I., stoječe na parc.št. 4744/111, vl.št. 3909 k.o. I. (pravilno parc.št. 3552, vl.št. 1335 k.o. I.), in se razdruži tako, da prevzame predlagatelj v izključno last in posest prostore v drugem nadstopju v izmeri 84,29 m2 ter stopnišče v pritličju in prvem nadstropju, vse označeno v delilnem načrtu z modro barvo, nasprotna udeleženka pa prevzame v izključno last in posest prostore v pritličju v izmeri 76,28 m2 in v prvem nadstropju v izmeri 85,50 m2, vse označeno v delilnem načrtu z rdečo barvo. Pravica uporabe funkcionalnega zemljišča parc.št. 4744/111, vl.št. 3909 k.o. I. (pravilno parc.št. 3552, vl.št. 1335 k.o. I.), se deli tako, da ima predlagatelj pravico uporabe vzhodnega dela parcele, označeno na skici vijola črtani del, v izmeri 134,82 m2, nasprotna udeleženka pa pravico uporabe vzhodnega dela parcele (pravilno zahodnega dela parcele), označeno na skici oranžni črtani del, v izmeri 231,17 m2). Delitev nepremičnine in pravice uporabe funkcionalnega zemljišča nepremičnine se zaznamujeta v zemljiški knjigi naslovnega sodišča pri vl.št. 3909 k.o.I. (pravilno vl.št. 1335 k.o. I.) delilni načrt delitve nepremičnine, št. projekta 107/94 iz avgusta 1994 in skice delitve funkcionalnega zemljišča sta sestavni del sklepa. Sodišče prve stopnje je predlog nasprotne udeleženke za prekinitev postopka zavrnilo. Nasprotna udeleženka je dolžna povrniti predlagatelju delež skupnih stroškov postopka v višini 87.150,76 SIT v 15-tih dneh. Proti temu sklepu se je pritožila nasprotna udeležnka po svojem pooblaščencu. Sodišču prve stopnje očita, da dodeljuje v izključno last predlagatelju glavno stopnišče iz pritličja v prvo nadstropje, ki bi moralo ostati skupno, saj je to edini legalni dostop v stanovanje nasprotne udeleženke. S tem se nasprotni udeleženki odvzema dostop v njen del nepremičnine, kar pa ni dopustno. Pravica uporabe oz. lastnina zemljišča, to je parcele 4744/111 je po izpodbijanem sklepu napačno razdeljena in nesorazmerna lastninskim deležem. Tretjinski del dvorišča, ki meri 366 m2, skupno po preprostem matematičnem izračunu predstavlja 122 m2 in ne 134,82 m2. Razlika 12,82 m2 ni zanemarljiva, saj je že vrednost takšnega dela parcele preko 350.000,00 SIT. Predlagatelj ne more prejeti več kot je njegov solastninski delež, zato tudi skica razdelitve parcele ne ustreza. Sodišče prve stopnje ni raziskalo, ali ima stavba kakšne skupne dele in prostore. Že iz logike same stvari je očitno, da ima stavba podstrešje in streho. Pritožnica je opozorila tekom postopka, da ji predlagatelj ni dopustil, niti njenemu zastopniku, ogled podstrešja od prejetja ogleda z izvedencem. Takšno ravnanje in posledice iz njega izvirajoče je nedopustno. Ostalo je torej neraziskano, ali ima hiša podstrešje kot skupni prostor. Mnenje izvedenca, narejeno v situaciji, ko nasprotni udeleženki ni bilo omogočeno le-tega si ogledati, ne more biti relevantno, še posebej, ker nasprotna udeleženka natančno ve, da višina podstrešja izpod slemenske grede je več kot 1,85 m. Seveda pa sklep o tem skupnem prostoru ne govori, čeprav bi moral, in bi ga moral ustrezno razdeliti. Pritožbeno sodišče predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena, kot bo obrazloženo. Sodišče prve stopnje si je v tem postopku prizadevalo in opravilo fizično delitev stanovanjske hiše tako, da solastnika dobita tisti del hiše, za katerega imata upravičen interes, kot to določa 1. odst. 122. čl. ZNP, kar pa ne velja za stopnišče v pritličju in prvem nadstropju stanovanjske hiše, katerega je sodišče prve stopnje dodelilo v izključno last in posest predlagatelju. Pritožnica v pritožbi upravičeno opozarja, da stopnišče predstavlja skupni prostor, ki služi hiši kot celoti in ga zato ni mogoče dodeliti v izključno last enemu solastniku. Po določbi 3. odst. 12. čl. Stanovanjskega zakona so skupni prostori v solastnini vseh etažnih lastnikov in so pravice ter obveznosti solastnikov na skupnih prostorih sorazmerne vrednosti njihovih solastninskih deležev (4. odst. 12. čl. Stanovanjskega zakona). Pritožba tudi trdi, da je skupni prostor podstrešje, kar je sicer res, vendar je sodišče prve stopnje zanesljivo s pomočjo izvedenca gradbene stroke, ki je strokovnjak, ugotovilo, da hiša podstrešja nima. Le pavšalna trditev nasprotne udeleženka, da hiša podstrešje ima, ne more omajati ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temelji na strokovnem mnenju izvedenca. Hiša ima le ostrešje, kot je sodišče ugotovilo, ki pa je skupni del, kot to določa 2. odst. 8. čl. Stanovanjskega zakona in so tudi pri skupnih delih pravice in obveznosti solastnikov na teh v sorazmerju z vrednostjo njihovih solastnih deležev. Funkcionalno zemljišče v izmeri 366 m2, ki predstavlja dvorišče, je po 1. odst. 9. čl. SZ tisto zemljišče, ki je neposredno namenjeno rabi stanovanjske hiše, brez katerega ne more funkcionirati. Sodišče prve stopnje je s tem sklepom pravilno odločalo o načinu upravljanja in uporabe dvorišča. Razmerja med soupravičencema pravice uporabe o načinu uporabe zemljšča, je sodišče prve stopnje določilo po 127. čl. ZNP. Gre za razdelitev uporabe funkcionalnega zemljšča, vendar pa je glede vrednosti deleža, ki pripada vsakemu udeležencu pri funkcionalnem zemljišču, tega napačno razporedilo. Pravilen razpored deležev namreč ni takšen kot ga je izvedenec P. v dopolnitvi izvedeniškega mnenja opravil in je tega povzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sklep, ampak bi bil ta delež drugačen in takšen kot ga je izvedenec ugotovil v prvi enačici svojega izvedeniškega mnenja. Če funkcionalno zemljišče meri 366 m2, bi vrednost deleža, ki pripada predlagatelju bila 122 m2, vrednost deleža za nasprotno udeleženko pa 244 m2. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče moralo pritožbi nasprotne udeleženke ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti tako, kot je razvidno iz izreka. V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva razloge tega sklepa ter s pomočjo izvedenca opredeli vrednost deleža, ki pripada vsakemu udeležencu glede skupnih prostorov, delov objektov in naprav ter funkcionalnega zemljišča v smislu 1. odst. 9. čl. v zvezi s 3. odst. 12. čl. Stanovanjskega zakona kot nedeljive solastnine, upoštevajoč solastninski delež vsakega etažnega lastnika v sorazmerju z vrednostjo njegovega stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v celi hiši.