Jedro

ZPIZ-1 v 1. in 2. odstavku 177. člena določa pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Med zavarovance (razen izjem) ni mogoče šteti uživalcev pravic, saj so ti že pridobili in uživajo pravice iz zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenem zahtevku in razveljavilo odločbi tožene stranke, opr. št. P-4078483 z dne 17.12.2001 in 14-4078483 z dne 29.8.2001, zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje in naložilo toženi stranki, da tožnici povrne stroške postopka v višini 33.000,00 SIT, v 8 dneh. Ugotovilo je, da je bila tožnica na podlagi delovnega razmerja od 16.11.1964 do 1.10.1992 vključena v zavarovanje v Republiki Sloveniji. Naknadno ji je bila od 2.10.1992 do 1.10.1994 priznana pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pri Zavodu za zaposlovanje. Nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Srbiji ji je z odločbo z dne 21.10.1994 (od 2.10.1994) priznal pravico do predčasne pokojnine, in pri tem upošteval tudi pokojninsko dobo, ki jo je tožnica dopolnila v Republiki Sloveniji. Pri odločanju o njenem zahtevku se je sodišče oprlo na določbi 250. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99 in nadalj.) in 177. člena istega zakona. Ta v prvem odstavku določa, da zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, v drugem odstavku pa, da se prejšnji odstavek uporablja tudi v primeru, ko zavarovanec izpolni pogoje za pridobitev pokojnin tudi v drugih državah, če pridobi pravice na podlagi istih pokojninskih obdobij. V zvezi s pravico do izbire je sodišče zaključilo, da tožnica te pravice ni mogla izkoristiti, saj je lahko opravila izbiro šele po tem, ko je pridobila pravico do dveh ali več pokojnin. Pred tem izbira še ni bila mogoča. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin zahtevek zavrnilo. Navedlo je, da je določbo drugega odstavka 177. člena ZPIZ-1 potrebno uporabiti tako, da je zavarovanec z uveljavitvijo pravice do pokojnine v drugi državi že opravil izbiro med pokojninami. Sklicevalo se je na stališče Vrhovnega sodišča v sodbi, opr. št. VIII Ips 213/2004 z dne 1.2.2005. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožnica. V reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. V času, ko sodišče ugotavlja izbiro med več pokojninami, tega dejanja ni mogla opraviti, saj takrat še ni izpolnjevala pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v Republiki Sloveniji. Posledično tudi ni imela možnosti izbire med več pokojninami, temveč je uveljavila le začasno rešitev - pridobitev predčasne pokojnine po veljavnih predpisih v Republiki Srbiji, saj bi v nasprotnem ostala brez vsakršnih dohodkov. V času prejemanja predčasne pokojnine v Republiki Srbiji ji enaka pravica po predpisih v Republiki Sloveniji ni pripadala.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim sodbam sodišč druge stopnje. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizijsko sodišče ni ugotavljalo bistvenih kršitev določb postopka, ker jih revizija ne uveljavlja.

Ob izostanku ustreznega meddržavnega sporazuma je sodišče druge stopnje pri odločanju v sporu pravilno izhajalo iz določbe 177. člena ZPIZ-1. To ureja izbirno pravico zavarovanca do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki velja tudi za pridobitev pokojnin v drugih državah, če gre za pravico na podlagi istih pokojninskih obdobij. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, kot meni tožnica, ki je že uveljavila pravico do predčasne pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji. Ta ji je pravico priznal z odločbo z dne 21.10.1994 in pri tem upošteval pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji.

Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Po določbi 8. člena zakona je to tista oseba, ki je v skladu z zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavarovanci, ki so obvezno zavarovani, in tisti, ki se prostovoljno vključujejo v obvezno zavarovanje, so v zakonu natančneje opredeljeni v členih 13 do 34 (drugi del zakona). Med zavarovance (razen izjem) ni mogoče šteti uživalcev pravic, saj so ti že pridobili in uživajo pravice iz zavarovanja. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je namreč prenehanje obveznega zavarovanja, razen izjem, ki so posebej določene (2. odstavek 156. člena ZPIZ-1; glej tudi opredelitev uživalca pokojnine iz 8. člena ZPIZ-1). Tožnice ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobila pravico do predčasne pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnila pri toženi stranki). Zato po določbi 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne spada v krog oseb, ki bi bile upravičene do izbire in ki bi s tem imele možnost uveljavljanja pravice do starostne pokojnine v R Sloveniji. 1 Takšnega tolmačenja ne spremeni določba 1. odstavka 393. člena istega zakona, po kateri osebe, ki po uveljavitvi tega zakona nimajo lastnosti zavarovanca po tem zakonu, imele pa so lastnost zavarovanca po prejšnjih predpisih, lahko uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Tožnica je namreč položaj zavarovanca izgubila že pred uveljavitvijo ZPIZ-1. Tožnica se neutemeljeno sklicuje tudi na to, da je uveljavila pokojnino v Republiki Srbiji le kot začasno rešitev. Ta pokojnina ji ni bila odmerjena začasno, odločitev za takšno pokojnino pa je bilo zanjo takrat ugodnejša. Enako odločitev je revizijsko sodišče sprejelo tudi v sodbah, opr. št. VIII Ips 213/2004 z dne 1.2.2005 in VIII Ips 248/2005 z dne 28.3.2006. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.