Jedro

V obravnavanem primeru je tožnik vlogo vložil sam, priznava, da pravniškega državnega izpita nima, temu pogoju le pavšalno nasprotuje. Takšna vloga se posledično kot nedovoljena zavrže. Vrhovno sodišče bi bilo primorano ravnati povsem enako tudi v primeru, če bi vlogo dolžnika obravnavalo kot pritožbo, saj je v skladu s 357.a členom mogoče na Vrhovno sodišče vložiti pritožbo zgolj zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje, kar izpodbijani sklep drugostopenjskega sodišča nedvomno ni.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Dolžnik je 14. 6. 2024 na Vrhovno sodišče poslal vlogo naslovljeno kot "Pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Ip 40/2024 z dne 13. 5. 2024". S citiranim sklepom je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo dolžnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi. V vlogi očita, da mu pred nobenim sodiščem ni bil omogočen pošten izvršilni postopek, ker ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, nasprotuje odločitvam nižjestopenjskih sodišč v zvezi z višino preživnine in vodenjem izvršilnega postopka ter uveljavlja kršitev več ustavnih in konvencijskih pravic.

2.Vrhovno sodišče je dolžnika z dopisom z dne 24. 6. 2024 opozorilo na zahtevane pogoje za vložitev predloga za dopustitev revizije in pojasnilo zoper katere sklepe je pri Vrhovnem sodišču mogoče vložiti pritožbo.

3.Dolžnik je 8. 7. 2024 odgovoril na ta dopis. V njem poudarja, da je Vrhovno sodišče v skladu s 127. členom Ustave Republike Slovenije dolžno odločati o rednih in izrednih pravnih sredstvih in da je njegova dolžnost odločiti o podani pritožbi. Sklicuje se na sklep II Kp 30800/2019 z dne 7. 11. 2023 in sodbo I Ips 48832/2014 z dne 31. 7. 2020. Nasprotuje omejevanju pravice do vlaganja pravnih sredstev osebam, ki nimajo opravljenega pravniškega državnega izpita.

4.Predlog ni dovoljen.

5.Vrhovno sodišče je vlogo dolžnika z dne 14. 6. 2024 po vsebini obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v četrtem odstavku 86. člena določa, da se lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi zastopa sama, če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Sodišče zavrže izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama, če predlogu ne priloži dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in tako ne izkaže pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, to je, da ima sama oziroma njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (367.č člen ZPP). V obravnavanem primeru je tožnik vlogo vložil sam, priznava, da pravniškega državnega izpita nima, temu pogoju le pavšalno nasprotuje. Takšna vloga se posledično kot nedovoljena zavrže.

6.Vrhovno sodišče bi bilo primorano ravnati povsem enako tudi v primeru, če bi vlogo dolžnika obravnavalo kot pritožbo, saj je v skladu s 357.a členom mogoče na Vrhovno sodišče vložiti pritožbo zgolj zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje, kar izpodbijani sklep drugostopenjskega sodišča nedvomno ni. Glede sklepov iz 37. člena ZPP pa je Vrhovno sodišče že v dopisu z dne 24. 6. 2024 pojasnilo, da gre za obravnavo pritožb zoper sklepe drugačne narave, kot so kaznovanje udeležencev v postopku, ki v vlogi žalijo sodišče, zavrnjene zahteve za izločitev višjega sodnika ipd. Četudi v takšnem primeru ne bi veljala zahteva, da ima vlagatelj opravljen pravniški državni izpit, bi bila takšna pritožba iz zgoraj navedenih razlogov zavržena.

7.Zadevi, na kateri se sklicuje dolžnik, obravnavata drugačen pravni položaj. V prvi od njih, II Kp 30800/2019, je Vrhovno sodišče v kazenskem postopku s sklepom odločalo o pritožbi oškodovanca kot tožilca zoper sklep o izreku denarne kazni, kar bi bilo v primerljivi situaciji dopustno tudi v izvršilnem ali pravdnem postopku, a konkreten primer ni takšen. Tudi v zadevi I Ips 48832/2014 je šlo za odločanje v kazenskem postopku, za katerega veljajo pravila Zakona o kazenskem postopku (ZKP). V skladu z določbami slednjega lahko zahtevo za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče vloži tudi obdolženec sam, to pa ob smiselni uporabi določb ZPP ne velja za stranko v izvršilnem postopku, ki bi želela vložiti morebitna izredna pravna sredstva.

8.Vrhovno sodišče je zato nedovoljen predlog dolžnika za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).