Jedro

Upravni organ je dolžan tudi v primeru, ko je upravičen odločati po prostem preudarku, postopati po pravilih ZUP, v skladu s katerimi mora obrazložitev odločbe med drugim (poleg ostalih podatkov) vsebovati razloge za odločitev ter navedbo, kako je organ uporabil obseg in namen prostega preudarka. Ustrezna obrazložitev odločbe je zaradi zahteve po pravnem varstvu stranke še posebej pomembna v primeru, ko organ zahtevi stranke ne ugodi (v celoti).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Mestne uprave Mestne občine Maribor št. 37104-153/2009-10 z dne 6. 4. 2010 odpravi ter se zadeva vrne Mestni upravi Mestne občine Maribor v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožeči stranki pod pogoji, navedenimi v odločbi, dovoljena raba javne površine na lokaciji ... na zemljišču s parc. št. 2152/1, k.o. ..., v skupni izmeri 79,45 m2 za namen postavitve gostinskega vrta, ki bo postavljen v obdobju od 1. 4. 2010 do 31. 10. 2010. Najemnina znaša 3.808,83 EUR. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 25. 3. 2010 vložila vlogo za postavitev gostinskega vrta na navedeni lokaciji v skupni izmeri 79,45 m2. Po ugotovitvi občinske uprave je vloga stranke popolna. Kot pojasnjuje, so bile v postopku izdaje soglasja preučene različne pravne podlage, iz katerih izhaja, da je na omenjeni lokaciji pod pogoji, navedenimi v 2. točki izreka soglasja, mogoče postaviti in uporabljati gostinski vrt. Navedena lokacija je javna površina v lasti Mestne občine Maribor s statusom javnega dobra. Po drugem odstavku 16. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Maribor se v soglasju določijo pogoji za postavitev objekta. V skladu z 9. členom Zakona o gostinstvu (v nadaljevanju ZGost) ter v skladu s pogoji iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni minimalni tehnični pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata. Občinska uprava se sklicuje še na 9. člen Zakona o financiranju občin in na določbo 3. točke 16. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Maribor, v skladu s katerima je za postavitev gostinskih vrtov na javnih površinah potrebno skleniti najemno pogodbo. Glede na navedeno je po mnenju občinske uprave soglasje utemeljeno.

Zoper izpodbijano soglasje je tožeča stranka vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo župana Mestne občine Maribor št. 37104-148/2010 z dne 28. 6. 2010 kot neutemeljena zavrnjena. V obrazložitvi odločbe župan navaja, da je na podlagi ponovnega pregleda dokumentacije in zaprosila za dodatna pojasnila v zvezi z odločitvijo ugotovil, da je prvostopni organ pri izdaji soglasja upošteval določila predpisov, ki urejajo navedeno področje. Upoštevana so bila predvsem določila drugega odstavka 16. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa, 3. člena Odloka o rabi javnih površin in komunalnih taksah za njihovo uporabo ter določila Sklepa o uporabi strokovnih podlag za urejanje javnih površin v Mestni občini Maribor. Po mnenju župana je bilo treba zato pritožbo kot neutemeljeno zavrniti.

V tožbi tožeča stranka izpodbijani odločitvi nasprotuje in navaja, da ni utemeljenega razloga za to, da ji je bilo soglasje izdano zgolj za uporabo površine v izmeri 79,45 m2. V vlogi z dne 25. 3. 2010 je namreč navedla, da želi izdajo soglasja za uporabo javne površine v izmeri 131,00 m2, za to površino pa ji je občinska uprava pred tem že izdala soglasje št. 37104-153/2009 z dne 18. 3. 2010 z veljavnostjo do 31. 3. 2010. Izpodbijana odločitev po mnenju tožeče stranke ne vsebuje razlogov za odločitev, saj se v obrazložitvi odločitve občinska uprava sklicuje le na pravne predpise, ki bi naj predstavljali podlago za odločitev, ne obrazloži pa, zakaj vlogi tožeče stranke ni bilo ugodeno v celoti, kar je v nasprotju s prvim odstavkom 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Izpodbijana odločitev tudi ne vsebuje navedb o ugotovljenem dejanskem stanju, na katerem temelji izpodbijana odločitev. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na prosti preudarek, do uporabe katerega pa po zakonu v obravnavanem primeru ni bila upravičena. Glede na obrazloženo tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka poudarja, da kljub izpodbijani odločitvi, na osnovi katere je bilo tožeči stranki dovoljeno uporabljati javno površino v izmeri 79,45 m2, tožeča stranka brez soglasja Mestne občine Maribor uporablja javno površino najmanj v obsegu 131,32 m2. Tožba je utemeljena.

Z izpodbijanim soglasjem je občinska uprava Mestne občine Maribor odločila, da se tožeči stranki dovoli uporaba javne površine (mestne ulice) za postavitev gostinskega vrta na površini 79,45 m2. Čeprav je stranka v vlogi za izdajo soglasja navedla, da želi soglasje pridobiti za uporabo javne površine v izmeri 131 m2, občinska uprava v izreku izpodbijane odločbe zahtevo stranke v delu, v katerem ji ni bilo ugodeno, ni zavrnila, v obrazložitvi odločbe pa tudi ni navedla razlogov, zakaj zahtevi ni v celoti ugodila.

Materialnopravno podlago za odločitev predstavlja v obravnavani zadevi drugi odstavek 16. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa Mestne občine Maribor, ki določa, da se lahko s soglasjem pristojnega občinskega organa javne površine, (mednje po predpisih s področja javnih cest sodijo tudi občinske javne poti) uporabljajo za postavljanje gostinskih vrtov, če to ne ovira ali ogroža udeležencev cestnega prometa. Iz citiranega določila izhaja, da daje občinski predpis občinski upravi upravičenje, da o zahtevi za uporabo javnih površin odloči po prostem preudarku.

V upravnih zadevah, v katerih je organ po zakonu ali po predpisu samoupravne lokalne skupnosti upravičen odločiti po prostem preudarku, mora biti odločba po ZUP izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je organu takšno pooblastilo dano (drugi odstavek 6. člena ZUP). Upravni organ pa je dolžan tudi v primeru, ko je upravičen odločati po prostem preudarku, postopati po pravilih ZUP, v skladu s katerimi mora obrazložitev odločbe med drugim (poleg ostalih podatkov) vsebovati razloge za odločitev ter navedbo, kako je organ uporabil obseg in namen prostega preudarka (tretji odstavek 6. člena v zvezi s petim odstavkom 214. člena ZUP). Ustrezna obrazložitev odločbe je zaradi zahteve po pravnem varstvu stranke še posebej pomembna v primeru, ko organ zahtevi stranke ne ugodi oz. ji ne ugodi v celoti.

V izpodbijani odločitvi upravni organ ni navedel razlogov, zakaj zahtevi tožeče stranke ni v celoti ugodil, prav tako pa tudi ni navedel, kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka, ki izhaja iz Odloka o ureditvi cestnega prometa Mestne občine Maribor. Ker te nepravilnosti ni odpravil niti pritožbeni organ, ni mogoče preizkusiti, ali je bila določba drugega odstavka 16. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa Mestne občine Maribor, ki določa pogoj za izdajo soglasja, pravilno uporabljena.

Zaradi kršitve pravil postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter vrnilo zadevo Mestni upravi Mestne občine Maribor v ponovno odločanje (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

V ponovnem postopku bo morala občinska uprava odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti v obrazložitvi odločbe ter v zadevi ponovno odločiti. O pritožbi je dolžna odločiti v roku 30 dni od dneva prejema te sodbe, pri tem pa je vezana na pravno stališče sodišča, ki se tiče postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).