Iz dejanskega opisa prekrška - na katerega je Vrhovno sodišče vezano in v tej fazi ne presoja njegove pravilnosti - je na podlagi izrecne navedbe v opisu mogoče prepoznati, da je storilka očitani prekršek izvršila v Ljubljani in torej ne gre za situacijo, ko kraj izvršitve prekrška ne bi bil znan in bi bilo treba uporabiti določbo 78. člena ZP-1. Glede na navedeno je skladno z določbo prvega odstavka 77. člena ZP-1 za odločanje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
1.Finančna uprava Republike Slovenije je kot prekrškovni organ zoper storilko A. A. izdala odločbo o prekršku zaradi prekrška po šestem odstavku 21. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1). Storilka je zoper odločbo vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila predložena v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.
2.Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom ZSV 1463/2025 z dne 29. 6. 2026 zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu kot krajevno pristojnemu. Odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je glede na opis očitanega prekrška za določitev kraja prekrška treba uporabiti delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilka delala ali bi morala delati. Navedlo je, da se storilki očita delo na črno, ker ni imela registrirane dejavnosti za uporabo spletne platforme za objavo plačljivih internetnih vsebin, pri čemer se kraj prekrška, glede na izvršitveni način prekrška, ne da določiti. Posledično je po njegovi oceni v skladu z 78. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, saj je storilka v času storitve prekrška prebivala na naslovu ... Sodišče je še pojasnilo, da je v opisu sicer navedeno, da je kraj storitve prekrška Ljubljana, vendar to iz podatkov spisa ne izhaja, oziroma dejstvo, da je sedež državnega organa, pri katerem bi morala biti opravljena prijava dejavnosti, v Ljubljani, ne pomeni, da je bil prekršek dejansko storjen v kraju sedeža tega organa.
3.Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. V obrazložitvi je izhajalo iz ugotovitev, da iz opisa prekrška v izreku odločbe o prekršku izhaja, da je storilka prekršek izvršila v Ljubljani, kjer bi morala v okviru izbrane pravnoorganizacijske oblike podjetja registrirati dejavnost pri pristojnem registrskem organu, to je z vpisom v Poslovni register Slovenije oziroma z vpisom v sodni register, ki ju upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, s sedežem v Ljubljani. Glede na navedeno je ocenilo, da je v tem primeru kraj izvršitve prekrška Ljubljana. Pri tem se je sklicevalo tudi na sklep Vrhovnega sodišča V Kr 10/2026 z dne 13. 5. 2026, v katerem je to poudarilo, da je sodišče pri presoji kraja storitve prekrška vezano na dejanski opis.
4.Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Prvi odstavek 77. člena ZP-1 kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti določa kraj storitve prekrška (forum loci delicti commissi), če pa kraja storitve ni mogoče določiti, se ta skladno z 78. členom ZP-1 določi po storilčevem stalnem oziroma začasnem prebivališču. Vrhovno sodišče je že v sklepu V Kr 10/2026 z dne 13. 5. 2026 zavzelo stališče, da je sodišče pri določanju kraja storitve prekrška vezano na dejanski opis prekrška.
5.V obravnavani zadevi je iz dejanskega opisa prekrška razvidno, da je storilka prekršek po šestem odstavku 21. člena ZPDZC-1 izvršila v obdobju od 24. 9. 2020 do 31. 12. 2020 v Ljubljani, v bistvenem s tem, ker storilka kot ustvarjalka plačljivih spletnih vsebin na socialnem medijskem omrežju B. v navedenem obdobju ni registrirala nobene dejavnosti, ki bi jo v okviru izbrane pravnoorganizacijske oblike podjetja morala registrirati pri pristojnem registrskem organu, to je z vpisom v Poslovni register Slovenije oziroma z vpisom v sodni register, ki ju upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, s sedežem v Ljubljani.
6.Iz takšnega dejanskega opisa prekrška - na katerega je Vrhovno sodišče vezano in v tej fazi ne presoja njegove pravilnosti - je na podlagi izrecne navedbe v opisu mogoče prepoznati, da je storilka očitani prekršek izvršila v Ljubljani in torej ne gre za situacijo, ko kraj izvršitve prekrška ne bi bil znan in bi bilo treba uporabiti določbo 78. člena ZP-1. Glede na navedeno je skladno z določbo prvega odstavka 77. člena ZP-1 za odločanje v obravnavani zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.